Ustavno sodišče v zadevi RTV po dveh letih: čakamo na novo sestavo sodišča

Spomnimo. Zoper novelo zakona o RTV Slovenija, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, sta bili vloženi dve zahtevi za oceno ustavnosti sporne novele. Prvo je vložilo nekdanje vodstvo konec leta 2022, drugo pa Državni svet konec leta 2023. Pisec obeh zahtev je bil profesor Matej Avbelj.

Ker je RTV ustanova posebnega pomena in ker je ustavno sodišče prvo zahtevo opredelilo kot absolutno prednostno, smo se po dveh letih in pol odpravili na ustavno sodišče in v spisih zadev preverili, ali je prišlo do premika. 

Ne v prvi, ne v drugi zadevi ustavno sodišče ne odloča že več kot leto in pol

V prvi zadevi pod zahtevo za oceno ustavnosti zakona podpisani nekdanji predsednik programskega sveta RTV-ja Peter Gregorčič, nekdanji generalni direktor Andrej Grah Whatmough, nekdanja namestnica predsednika nadzornega sveta Tamara Besednjak Valič in nekdanji direktor TV Slovenije Uroš Urbanija. Mapa na ustavnem sodišču je vsaj 20 centimetrov debela, a se od 14. novembra 2023 v njo ni vneslo nič. Zadnji zabeležen dogodek je bil umik pobude za oceno ustavnosti novele zakona, ki jo je zahtevala uprava pod vodstvom takrat še Zvezdana Martića.

Uprava RTV Slovenija ni želela, da bi ustavno sodišče presodilo, ali je zakon ustaven ali ne. Foto: Uredništvo

Od takrat pa do danes se ustavno sodišče na to temo ni sestalo.

Glede na pripad in kompleksnost, ki jih prejme Ustavno sodišče, žal ni neobičajno, da tudi obravnava absolutno prednostnih zadev lahko traja dve leti ali več, so za Info360.si odgovorili z ustavnega sodišča.  

Preverimo še drugi spis oziroma drugo zahtevo za oceno ustavnosti, pod katero je podpisan Državni svet pod vodstvom Marka Lotriča.

V spisu ni več kot sedem točk, zadnja vsebinska točka pa je izločitev dveh sodnikov Roka Čeferina in Neže Kogovšek Šalamon zaradi konflikta interesov ter imenovanju sodnice poročevalke Katje Šugman Stubbs z dne 15. novembra 2023.

Ustavno sodišče se tudi v zvezi s to zadevo ni sestalo niti enkrat, še več, odločili niso niti o združitvi vsebinsko identičnih, kar je Državni svet kot predlagatelj predlagal.

Ustavno sodišče pri odločanju o predlogu za združitev ni vezano na predlog predlagatelja, temveč v skladu s svojim Poslovnikom o takem predlogu odloča, ko (če) ga poda sodnik poročevalec. Do združitve zadev lahko pride sicer kadarkoli v postopku, so še zapisali na ustavnem sodišču.

Ker v obeh zadevah ni prišlo do nobenih premikov, smo ustavno sodišče vprašali, kako po njihovem mnenju takšna praksa (neodločanje op.p.) ustavnega sodišča vpliva na mnenje državljanov o vlogi in pomenu ustavnega sodišča kot varuha demokracije? Iz vprašanja ni razbrati, o kakšni praksi sprašujete. Tudi sicer pa o mnenjih drugih ne moremo špekulirati.

Ob tem so na US ponovno navedli sklep z dne 26.5.2023, da zaradi izločitve sodnikov zadevo obravnava le sedem sodnikov in je ustavno sodišče postavljeno v položaj, ko ne more več oceniti, kdaj bo sprejelo dokončno vsebinsko odločitev v obravnavani zadevi.

Ni mogoče izključiti, da bi se takšno stanje spremenilo šele s prvo ali naslednjimi spremembami sestave sodnikov Ustavnega sodišča, so ponovno opozorili. 

Avbelj: Gre za primer, ki ga ne boste našli v praksi nobene urejene, dobro delujoče ustavne demokracije.  

Pisec zahtev za presojo ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija ustavni pravnik Matej Avbelj je do ravnanja ustavnega sodišča izjemno kritičen. Ustavno sodišče je stanje zakrivilo samo, pravi Avbelj. Z drugimi besedami, dva ustavna sodnika, vključno z aktualnim predsednikom ustavnega sodišča, sta s svojim konfliktom interesov vzpostavila stanje, ki ga zdaj ustavno sodišče izkorišča kot opravičilo za nezmožnost izvajanja sodne presoje. 

Ustavni pravnik Matej Avbelj ocenjuje, da sedanja sestava ustavnega sodišča ne izpolnjuje osnovnega poslanstva, to je nadzor nad vladajočo večino. Foto: osebni arhiv

Bistvo ustavnega sodišča je, da izvaja nadzor nad vladajočo večino. V tem primeru pa ustavno sodišče z vladajočo večino aktivno sodeluje pri zlorabi ustavnega prava in se, spet na način, ki mu ni para v demokracijah zahodnega sveta, celo razglasi za nezmožnega opravljati funkcijo ustavne presoje v konkretni zadevi. To, da ustavno sodišče dveh istovrstnih zadev že skorajda dve leti sploh ne obravnava, ker menda preprosto čaka na novo sestavo, pomeni, da sodno varstvo, ki ga zagotavljata tako ustava kot EKČP (Evropska konvencija za človekove pravice op.p.), za pritožnike v tej zadevi enostavno ne obstaja. Stanje brez sodnega varstva pa je stanje brezpravja, je za Info360 pojasnil Avbelj. 

Državni svet: Nerazumno dolgi postopki slabijo zaupanje državljanov v ustavne institucije

Tudi v državnem svetu so do (ne)odločanja ustavnega sodišča kritični. 

Ob upoštevanju pomembnosti zahteve državnega sveta in interesov javnosti je nujno, da Ustavno sodišče v obeh zadevah odloči v razumnem roku. Nerazumno dolgi postopki namreč lahko povzročijo pravno negotovost in slabijo zaupanje državljanov v ustavne institucije ter nenazadnje vzdržujejo potencialno protiustavno stanje, so nam sporočili z državnega sveta.

Avbelj: Sedanja sestava z naskokom najslabša v zgodovini Slovenije

Pasivnost ustavnega sodišča ne more biti odgovor na še posebej pereče ustavnopravne izzive in dileme. Zato v drugem domu parlamenta predlagajo spremembe zakona o ustavnem sodišču, s katerimi bi se zagotovilo meritorno odločitev v takih brezizhodnih primerih.

Zaradi konflikta interesov dva sodnika ne odločata v zahtevi o oceni ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija. Foto: Ustavno sodišče

Profesor Avbelj pa ugotavlja, da je citirani primer le eden od mnogoštevilnih, v katerih ta sestava ustavnega sodišča ni zmožna odločati in s tem dopušča neomejeno vladanje aktualni oblasti. 

»Že samo s tega vidika, ker ustavno sodišče ni bilo zmožno opraviti svojega temeljnega ustavnega poslanstva in je tako srednjeročno ogrozilo same temelje naše ustavne ureditve, ocenjujem, da je bila ta sestava ustavnega sodišča z naskokom najslabša v zgodovini slovenske države.«