100 metrski nebotičnik
V Aleji nimajo nič proti, da bo ob njihovi stavbi zrasel nebotičnik
Investitor Stolp Severnica je 21. decembra 2023 podal zahtevo za izdajo integralnega dovoljenja na ministrstvo za naravne vire in prostor, 2. februarja 2026 pa je bilo dovoljenje, ki pa še ni pravnomočno, izdano. Objavljamo nekaj dejstev iz gradbenega dovoljenja.
Objekt bo sestavljen iz treh nadzemnih vertikalnih volumnov, ki so med seboj združeni v sredini objekta, dva volumna, ki imata zastekljeno fasado, sta namenjena poslovni dejavnosti, in tretji volumen, ki predstavlja komunikacijsko jedro objekta s stopniščema in petimi dvigali (dve od teh bosta panoramski). V dveh višinah sta poslovna volumna izdolbena v obliki kaplje z zunanjima terasama.
Stolpnica bo imela maksimalno višino 114,2 metra in bo segala 14,2 metra pod zemljo (piloti za temeljenje objekta bodo dolgi med 12 in 15 metri). Zaščita gradbene jame se bo izvedla z uporabo diafragme, ki bo že predstavljala tudi steno objekta. Tloris podzemnega dela objekta bo večji od nadzemnega dela.
V objektu so načrtovani štiri kletne etaže, pritličje, mezanin in 21 nadzemnih etaž.
V pritličju in mezaninu bo vhodna avla z restavracijo, v nadstropjih pa bodo poslovni prostori, predvideni za okoli 740 zaposlenih in v kletnih etažah garaža ter tehnični, servisni in energetski prostori. Z izjemo spodnje četrtine stolpnice, kar je od vključno 8. nadstropja, je iz vsake etaže zasnovan izhod na manjši balkon, ki je izmenično nanizan ob severnem in južnem delu pisarn, v 5. in 9. nadstropju pa sta oblikovani večji razgledni terasi.
Celotna bruto tlorisna površina objekta bo znašala 26.093 kvadratnih metrov.
Za potrebe nameravanega posega so bile izvedene geološko-geotehnične raziskave. V sklopu teh so bile izvrtane tri sondažne vrtine do globine 30 metrov. Do te globine podzemna voda ni bila zaznana.
Pri gradnji bo treba zagotoviti tudi arheološke raziskave.
Težave: PST, ptice in tujerodne invazivne rastline
Iz presoje vplivov na okolje izhaja, da nameravana gradnja nima pomembnih škodljivih vplivov na okolje. Je pa ob objektu (neposredno ob severni in zahodni parcelni meji) lokalno zavarovano območje Pot spominov in tovarištva (PST), na njem pa drevored, ki ga bodo morali zaščititi. V obdobju pet let po končani gradnji bo treba enkrat letno, popisati stanje dreves na PST.
Območje nameravanega posega je tudi na poti migracijskih poti ptic, prav tako se na območju nameravanega posega in okolici stalno zadržujejo različne vrste ptic. Stolpnica bo veliko višja, kot so sosednji objekti in bo imela približno 6.400 m2 steklene fasade. Steklene fasade za ptice predstavljajo veliko oviro v prostoru in trki s steklenimi površinami so zanje smrtno nevarni. Z namenom preprečitve trkov ptic s steklenimi površinami bodo morali biti stekla za okna in fasada trajno označena z oznakami, ki so skladne s švicarskimi priporočili Vogelfreundliches Bauen mit Glas und Licht, Schweizerische Vogelwarte Sempach.
Na delu območja posega se pojavljajo tudi tujerodne invazivne rastline (zlata rozga). Zlata rozga tvori zelo veliko število semen, semena pa so kaljiva več let. »Zato je treba območja s prisotno zlato rozgo pred začetkom izvajanja gradbenih del označiti. Pregled območja in označitev območij z zlato rozgo opravi biolog. Odstranjeno vrhnjo plast zemljine s teh površin (do globine 20 cm) skupaj z morebitnimi nadzemnimi deli zlate rozge je treba skladiščiti posebej in po končani gradnji se ta del zemeljskih izkopov porabi za nasipavanje najglobljih delov gradbene jame, zgornjo plast pa je treba zasuti z naravnim zemeljskim izkopom, da se v čim večji meri prepreči kaljenje in rast tujerodnih invazivnih vrst,« izhaja iz gradbenega dovoljenja.
Kaj pa nad projektom pravijo neposredni sosedje?
V nakupovalnem središču Aleja nimajo nič proti, da bo ob delu njihove stavbe v prihodnosti gradbišče. Na vprašanje, ali se nameravajo pritožiti na izdano gradbeno dovoljenje, so v Aleji povedali:
»Naša nakupovalna destinacija je živahen del urbanega območja, ki raste in postaja vse bolj privlačno za nove projekte. Veseli smo vsakogar, ki v Šiški živi, dela, jo obišče ali izbere za druženje in preživljanje prostega časa pri nas. Ob nam je pomembno ohranjati dobre medsosedske odnose, saj velik poudarek dajemo lokalni skupnosti. Verjamemo, da so sodelovanje, odprta komunikacija in medsebojno spoštovanje ključni za kakovostno sobivanje in dolgoročen razvoj celotnega območja.«
Glede na geološko geomehanske razmere ni pričakovati, da bo imela gradnja najvišjega objekta v Ljubljani, negativne vplive za sosednja območja in objekte, še piše v gradbenem dovoljenju.
