V Bohinjskem jezeru zaznali potencialno strupene cianobakterije

V vzorcu plavajoče gošče iz Bohinjskega jezera je ekipa Nacionalnega inštituta za biologijo zaznala potencialno strupene cianobakterije. Vzorce so na izbrani lokaciji v jezeru odvzeli 1. julija, rezultate analize pa so v ponedeljek objavili na Facebook strani Ciano SLO.

Zapisali so, da so v vzorcih gošče z mikroskopskim pregledom zaznali potencialno strupene cianobakterije, molekularne analize pa so potrdile prisotnost genov za sintezo anatoksinov, ene od skupin cianotoksinov.

V tem primeru gre za bentoške cianobakterije, ki rastejo na kamnih ali drugih podlagah v vodi. Sčasoma se od podlage odlepijo in v obliki gošče priplavajo na vodno gladino. Gre za enake toksine, kot so bili prisotni lani ob zastrupitvah več psov ob Bohinjskem jezeru, vendar za zdaj ni bilo mogoče potrditi, da so bile zastrupitve res posledica izključno anatoksinov.

Anatoksini delujejo na živčni sistem, simptomi pa se lahko pojavijo že v nekaj minutah oziroma najpozneje v eni uri po stiku z njimi.

Med simptomi so slinjenje, drgetanje, mišični krči, odrevenelost, paraliza nog in bruhanje.

Priporočila za kopalce in lastnike psov

Ker se anatoksini, ki so prisotni v goščah, v okoliško vodo sproščajo le v minimalnih količinah, je kopanje za ljudi načeloma varno. Strokovnjaki kljub temu odsvetujejo stik z goščo, predvsem kadar bi lahko prišlo do njenega zaužitja.

»To je pomembno predvsem pri otrocih, ki lahko med igranjem v vodi del gošče dajo v usta. Če otroku ne morete preprečiti morebitnega zaužitja gošče, kopanje otrok iz previdnosti odsvetujemo.«

Lastnikom psov priporočajo, naj pred kopanjem preverijo, ali je v bližini gošča. Če psu ne morejo preprečiti njenega zaužitja, kopanje iz previdnosti odsvetujejo. Če se po kopanju pojavijo zgoraj omenjeni simptomi, je potrebna takojšnja veterinarska pomoč.