
Martina Opelli, Foto: Združenje Luca Coscioni
V Italiji odmeva smrt Slovenke, ki je odšla po smrt v Švico
Martina Oppelli, 50-letna Tržačanka, ki je več kot dvajset let trpela za multiplo sklerozo, je umrla v Švici, kjer si je zagotovila dostop do medicinsko podprtega samomora. Pri tem dejanju sta jo spremljala dva člana Soccorso Civile – organizacije, ki pomaga ljudem, ki se odločijo končati trpljenje v tujini. Skupaj z njima je logistično in finančno pomoč nudilo še 31 oseb; njihova imena bodo javno objavljena, napovedujejo.
4. junija je Tržačanka prejela tretjo zavrnitev s strani zdravstvene ustanove ASUGI, da umre v domovini, čeprav je bila povsem odvisna od stalne oskrbe skrbnikov in medicinskih pripomočkov.
19. junija je sicer ob podpori pravne ekipe pod vodstvom Filomene Gallo, odvetnice in nacionalne sekretarke združenja Luca Coscioni, vložila pritožbo z uradnim opozorilom zdravstveni ustanovi. Po opozorilu je bila sprožena nova ocenjevalna procedura, vendar se je Martina odločila za odhod v Švico, saj zaradi neznosnega trpljenja ni mogla več čakati.
To so bile Martinine besede, zaupane združenju Luca Coscioni v videoposnetku, posnetem v Švici.
Tole je povzetek njenega nagovora: »Spoštovani poslanci in vsi sodržavljani, ne vem, če se me še spomnite – sem Martina Oppelli. Pred več kot letom dni sem vas prosila, da sprejmete smiselno zakonodajo o koncu življenja, ki bi omogočila dostojanstven konec vsem – bolnim, ostarelim, komurkoli. A moj poziv je ostal brez odziva. Pred dvema letoma sem se sklicevala na sodbo Cappato, da bi lahko dostopala do medicinsko podprtega samomora prek zdravstvene ustanove v moji regiji. Trikrat so mi to pravico zavrnili, čeprav bi mi morala pripadati. Zdaj sem v Švici – ne gre za beg, temveč za mojo zadnjo pot. Nisem želela povzročati težav, zato sem se odločila za tujino, čeprav je bil to zame izjemno naporen podvig. Po več kot enajstih letih sem prvič zapustila svoje mesto, da bi si zagotovila dostojanstven konec trpljenja. Prosim, ne dovolite, da se ta postopek ponavlja za druge – zakon je nujen.«
Martina Oppelli je pred smrtjo v Švici vložila tožbo proti zdravstveni ustanovi, ki ji je trikrat zavrnila pravico do medicinsko podprtega samomora, so povedali na današnji novinarski konferenci v Trstu. Zdravstveno ustanovo je obtožila zavrnitve uradnih dolžnosti in mučenja, saj ji je povzročila dolgotrajno fizično in psihično trpljenje.
Martina je bila arhitektka, po diplomi se je zaposlila na Dunaju v studiu priznanega tržaškega arhitekta Borisa Podrecce. Njena smrt je pretresla slovensko skupnost v Italiji, saj izhaja iz narodno zavedne in zelo angažirane družine.
Medicinsko podprti samomor v Italiji sicer ni zakonit, razen v izjemnih primerih, ki jih je določilo ustavno sodišče. Leta 2019 je sodišče razsodilo, da je pomoč pri samomoru lahko zakonita, če: oseba trpi za neozdravljivo boleznijo, je popolnoma odvisna od pomoči drugih, je pri polni zavesti in izrazi jasno voljo. Kljub temu zdravstvene ustanove pogosto zavračajo prošnje, kot v primeru Martine Oppelli. Aktivisti se zavzemajo za zakonsko ureditev, ki bi omogočila dostop do pomoči pri smrti v Italiji. Švica pa medtem dovoljuje asistirani samomor, če ga ne izvede zdravnik iz egoističnih razlogov.
Zbiranje podpisov v Sloveniji
Aleš Primc je skupaj z drugimi nasprotniki zakona 25. julija v državni zbor vložil 15.000 podpisov volivcev za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Za razpis referenduma bodo morali zbrati 40.000 podpisov. Začetek zbiranja bo 1. septembra 2025, je danes določila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, rok za zbiranje podpisov pa se bo iztekel 5. oktobra 2025. Zakon, ki so ga nedavno sprejeli poslanci daje pravico do prostovoljnega končanja življenja polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi. Pogoj pa je, da zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.
Na posvetovalnem referendumu o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja 9. junija lani je 54,89 odstotka volivcev glasovalo za ureditev te pravice, 45,11 odstotka pa jih je bilo proti.