Janez Janša z novim zagonom do volitev

Pobudnikom referenduma o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke je uspelo. Po podatkih državne volilne komisije je glasovalo 438.861 volivk in volivcev. Volilna udeležba je bila 25,92-odstotna.

Proti zakonu ministrice za kulturo Aste Vrečko je glasovalo 92,52-odstotka oziroma 403.153 udeležencev referenduma, 7,48-odstotka oziroma 32.597 volivk in volivcev pa je bilo za njegovo uveljavitev.

Zavrnitveni kvorum - 338.491 glasov - je bil torej dosežen.

Anketa Mediane za Delo pred nedeljskim referendumom o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke je torej napovedala pravilno, saj je pokazala, da bo nasprotnikom zakona – SDS in NSi – tega uspelo zavrniti. 

Referendum je bil sicer dejansko bolj kot glasovanje o sami vsebini zakonske rešitve glede dodatkov umetnikom k pokojninam pravzaprav preizkus, kolikšen del volilnega telesa bo uspelo aktivirati prvaku SDS Janezu Janši in koliko zvestih podpornikov (še) ima predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Pričakovati je, da bo ta referendumski uspeh Janšo dodatno vzpodbudil pri poskusih destabilizacije vlade in zahtevah za predčasne volitve. Prvak SDS je v prvih izjavah že napovedal stopnjevanje pritiska.

 

Referendum je pokazal, da ima desnica najmanj 400.000 glasov, ki jih bo skušal mobilizirati tudi na prihodnjih državnozborskih volitvah. Glede na temo nedeljskega referenduma, je verjetno, da jih lahko - ko bo šlo na volitvah zares - mobilizira še več. To pa pomeni, da bo na prihodnjih državnozborskih volitvah spet odločala volilna udeležba. Številke pa kažejo tudi naslednje - na volitvah leta 2022 je za SDS glasovalo blizu 280 tisoč volivk in volivcev, kar je nekaj deset tisoč več kot leta 2008, medtem ko je leta 2008 za to stranko glasovalo nekaj več kot 307 tisoč volivk in volivcev.

 

Politični analitik Miro Haček ocenjuje, da je bila strategija Golobovih napačna.

»Volitve in referendumi so ena redkih priložnosti, ki jih volivci imamo, da izrazimo svojo voljo,« je ob včerajšnjem glasovanju opomnila predsednika republike Nataša Pirc Musar, ki se ji zdi prav, da se tako referendumov kot volitev udeležimo.

Kampanja pred referendumom se je predsednici zdela »brutalna«; želi si, da bi bile predvolilne kampanje v prihodnje kulturne.

Popoldne še ni bilo jasno, ali bo Janši uspelo.

Prvak SDS se ni vdal do zadnjega in takole dobro uro pred zaprtjem volišč prek družbenega omrežja X pozival h glasovanju.

Medtem, ko je Janez Janša prek X lovil še zadnje glasove proti zakonu, je Robert Golob na instagramu objavil posnetek druženja s harmonikarji na Bledu in v njihovi družbi celo prepeval. Referendumski rezultat pa naj mu ne bi povzročal skrbi - še več, na družbenem omrežju X je prek vladnega profila izrazil zadovoljstvo, ker »desnica s svojimi lažmi in manipulacijami ni prepričala večine volivk in volivcev«. 

 

Golobov razlog za dobro voljo

Inštitut za raziskovanje Mediana je v minulih dneh opravil tudi preverbo podpore političnim strankam; rezultat je za marsikoga presenetljiv, saj se je podpora Gibanju Svoboda močno povečala - z 12,5-odstotkov je zrasla za več kot pet odstotnih točk glede na zadnjo meritev Mediane za omenjeni časnik pred mesecem dni.

Hkrati pa so številke iz ankete dejansko porazne za koalicijsko SD, ki so ji namerili manj podpore, socialnim demokratom pa je poleg tega po tej anketi tesno za petami zunajparlamentarna Resni.ca Zorana Stevanovića, ki ji je Mediana izmerila tudi več podpore kot najmanjši koalicijski stranki Levica, prav tako več kot Demokratom Anžeta Logarja in zunajparlamentarni zeleni stranki Vesna.

Gibanju Svoboda torej ni škodila afera brezplačnega letovanja predsednika vlade v istrski hiši poslovneža Tomaža Subotiča.

Prav tako je tudi očitno, da tema, ki jo je SDS izbrala za referendumsko politično merjenje moči ni bila dovolj močna, da bi zbila rejtinge Gibanju Svoboda. Zgodilo se je namreč ravno nasprotno.