Vaba luksuza: če nekaj zveni predobro, da bi bilo res, potem verjetno ni res

»-70 % samo danes!«, »Omejena zaloga!«, »Zagotovite si svojo dizajnersko torbico po znižani ceni!«.

To so le nekateri primeri mamljivih oglasov, ki so v zadnjem času preplavili družabna omrežja. A za profesionalno oblikovanimi, znanimi logotipi in obljubo o izjemnih popustih se pogosto skrivajo goljufi, ki vsak dan skušajo pretentati na tisoče uporabnikov. Žrtev pogosto prepričajo z vizualno privlačnimi oglasi, a ko uporabnik izvede plačilo, izdelka nikoli ne prejme – ali pa jih v nabiralniku pričaka cenen ponaredek, daleč od obljubljene kakovosti.

Oškodovanj veliko več, kot je prijav

Porast prijav lažnih oziroma goljufivih spletnih trgovin zaznava tudi tržni inšpektorat. V letu 2024 so v zvezi s tem prejeli 136 prijav, v letu 2025 pa do 10. junija že 90 prijav. 

»Potrošniki do goljufivih spletnih strani največkrat dostopajo preko oglasov na družbenih omrežjih ali z iskanjem priznane blagovne znamke v spletnih brskalnikih. Tako na spletu kot v tiskanih medijih se pojavljajo tudi oglasi za različne brezplačne izdelke, za katere se na koncu izkaže, da niso brezplačni. V oglasih lahko uporabljajo tudi imena znanih oseb ali zdravstvenih delavcev, brez njihovega soglasja. Za vsem tem stojijo neznani storilci, ukrepanje Tržnega inšpektorat RS pa največkrat ni mogoče,« pojasnjujejo in dodajajo, da delujejo predvsem preventivno z ozaveščanjem potrošnikov o varni uporabi spletnih storitev. 

Oškodovanci spletne prevare sicer prijavijo, predvsem kadar gre za višje zneske, medtem ko pri nižjih zneskih oškodovanja pogosto sploh ne prijavijo, pa sporočajo s policije. 

V letu 2024 smo obravnavali okoli 1.900 kaznivih dejanj spletnih goljufij s 32 milijoni evrov premoženjske škode, od tega je bilo okoli 880 kaznivih dejanj, kjer oškodovanec po plačilu izdelka ni prejel. Pri tem so bili kupci skupno oškodovani za nekaj več kot 4,6 milijona evrov. V letu 2025 pa smo do začetka junija obravnavali nekaj več kot 190 oškodovanj pri spletnih goljufijah, kjer je nastala premoženjska škoda v višini nekaj več kot 400.000 evrov.

Sumljive spletne strani: kako jih prepoznati?

Prevarantske spletne trgovine pogosto delujejo na novo registriranih domenah, ki posnemajo imena znanih blagovnih znamk. Spletna stran je sicer na prvi pogled videti profesionalna, a če dobro pogledate, boste opazili opozorilne znake.

Najbolj očitni so slabi prevodi, pomanjkanje kontaktnih podatkov, nejasni pogoji poslovanja in možnost plačila zgolj z vnaprejšnjim nakazilom. Na družabnih omrežjih se z lažnimi profili predstavljajo kot »uradni zastopniki«, da vse skupaj deluje še bolj pristno in resnično.

Na nekaj takšnih, ki so ponujale znižane izdelke znamk Elisabetta Franchi, Massimo Dutti, Karl Lagerfeld in Moschino, smo pred dnevi naleteli tudi sami.

Primer URL-ja lažne spletne strani. 

Da gre najverjetneje za lažne spletne strani, smo pomislili takoj, ko smo opazili naslov spletne strani. Nadaljevalo se je s popusti do 90 odstotkov in napisom IZKLOPLJENO. Ko smo preverili kontaktne podatke o podjetju, se je za nekaj sekund prikazalo besedilo v angleščini in šele nato se je prikazal slovenski prevod.

Lažna spletna stran

Pomembno je, da vsak spletni nakup opravimo z zadržkom. Če se cena zdi sumljivo nizka, obstaja velika verjetnost, da gre za prevaro.

Posnetek zaslona prevarantskih spletnih trgovin.

Vedno preverite, kdo je lastnik spletne strani (to lahko storite z brezplačnim orodjem Whois), poiščite ocene drugih uporabnikov in preverite, ali ima trgovina objavljeno davčno številko ali sedež podjetja. Previdno tudi s profili, ki imajo nenavadno malo objav ali sledilcev, kljub temu da ponujajo svetovno znane blagovne znamke.

Na prevare in pasti interneta v okviru kampanj pogosto opozarjajo tudi v Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost. V okviru projekta Varni na internetu pojasnjujejo, da so domene spletnih strani precej mlade, zakupljene pred nekaj meseci ali tedni. Domene so večinoma registrirane na Kitajskem, čeprav gre (na videz) za ameriške korporacije, mnogi podatki o podjetju, ki je registriralo domeno, pa so zakriti.

In če smo že nasedli?

Varni na internetu napovedujejo, da plačanega blaga verjetno ne boste dobili, če pa že, pa je možno, da boste prejeli povsem drug, cenen izdelek. Težava je tudi v tem, da vas potrošniška zakonodaja ne ščiti, saj gre za ponudnike izven EU oz. podjetje sploh ne obstaja.

Tržni inšpektorat pojasnjuje, da so pristojni za nadzor nad spoštovanjem predpisov s področja varstva potrošnikov, če ima prodajalec sedež v Republiki Sloveniji, če se prodajalec nanaša v drugi članici EU, se lahko potrošnik obrne na Evropski potrošniški center Slovenije Evropske unije na naslovu ECCNET-SI@ec.europa.eu.

Na inšpektoratu še pravijo, da če potrošnik ugotovi, da je bil žrtev goljufije in je bilo plačilo izvedeno preko elektronskega plačilnega sistema (npr. PayPal), se lahko obrne neposredno na upravljavca plačilnega sistema in preveri možnosti za sprožitev postopka za vračilo sredstev. V primeru, da je bil nakup opravljen s plačilno kartico (npr. kreditno ali debetno kartico), se lahko obrne na svojo banko oziroma izdajateljico kartice in preveri možnost uveljavljanja povratne obremenitve transakcije (t. i. chargeback), ki je namenjena zaščiti potrošnikov v primerih, ko blago ni bilo dostavljeno ali ne ustreza dogovorjenemu. Če z zgoraj navedenimi ukrepi ne bo uspel, se lahko, zaradi suma kaznivega dejanja obrne na policijo, ki je pristojna za obravnavo in pregon kaznivih dejanj. Predlog za pregon kaznivega dejanja lahko poda le oškodovanec.

Kaj svetuje policija? 

Ob morebitnem oškodovanju naj oškodovanci zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čimprej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko.

Spletnim uporabnikom pri nakupu izdelkov na policiji svetujemo da:

• uporabljajo priznana spletna prodajna mesta,

• se pred plačilom prepričajo, da je vpis plačilne kartice varen, tako da preverijo naslovno vrstico, kjer se ob varni povezavi izpiše HTTPS (prenos podatkov je kriptiran),

• o preverijo prodajalca oziroma ponudnika oglasa, pri čemer lahko podatke o prodajalcu/pošiljatelju ali sami vsebini elektronske komunikacije enostavno preverijo preko spletnih iskalnikov. Z malo truda je mogoče ugotoviti, ali gre za prevaro, saj se podatki goljufa najverjetneje že nahajajo na raznih forumih, ali listah nigerijskih pisem, ki jih z namenom osveščanja javnosti objavljajo nekatere ustanove,

• preverijo domeno (s spletnim orodjem, npr. http://whois.domaintools.com), kjer lahko ugotovijo datum registracije. Običajno je od registracije sumljivega/lažnega spletnega prodajnega mesta v obdobju nekaj tednov ali mesecev, kljub temu da se prodajno mesto hvali z dolgo tradicijo spletne prodaje,

• so pozorni pri nakupih, pri katerih se plačila izvajajo na tuje transakcijske račune, še posebej pa preko plačilnih sistemov Western Union, Moneygram,

• v primerih, ko občani prodajajo premete na spletu, je potrebno preveriti resničnost podatkov o samih nakazilih na njihove transakcijske račune, preden odpošljejo predmet prodaje.