Andraž Zorko iz Valicona bo informacijski pooblaščenki v inšpekcijskem postopku pojasnil ravnanje z osebnimi podatkih anketiranih, ki sodelujejo pri njegovih projektih. Foto: STA
Valicon pod inšpekcijskim nadzorom zaradi hranjenja podatkov anketirancev
Valicon je po zadnjem referendumu objavil rezultate ankete, v kateri je razkril politično pripadnost tistih, ki so se volitev udeležili in tistih, ki so referendum bojkotirali. Izkazalo se je, da pri tem ni upošteval vseh odgovorov anketirancev, še več, upošteval je le tiste, za katere je v preteklosti pridobil njihovo politično opredelitev. Ali agencija Valicon spoštuje vse pravne podlage za hranjenje tovrstnih podatkov, preverja informacijski pooblaščenec.
Kot smo pisali, smo v anketi o referendumu o dodatku k pokojnini za umetnike sodelovali tudi sami. Ker nas v njej niso vprašali glede naših političnih preferenc, rezultati ankete pa so razkrivali prav to, tj. politično pripadnost glede na to, ali se je anketiranec udeležil referenduma ali ne, smo se obrnili na Valicon. Izkazalo se je, da so upoštevali odgovore le tistih anketirancev, za katere so iz preteklosti hranili tudi njihovo politično opredelitev.
Trije sogovorniki, strokovnjaki za raziskave javnega mnenja, pri Valiconovem merjenju opozarjajo predvsem na dejstvo, da v profilih svojih panelistov hranijo podatke o njihovi politični opredelitvi, ki pa se lahko zaradi aktualnega dogajanja spremeni. To seveda lahko vpliva na verodostojnost rezultatov.
»To je lahko zelo sporna praksa; tovrstni prikaz podatkov bi moral biti izrecno poudarjen – torej, da gre zgolj za ilustrativen podatek, da so to podatki o politični opredeljenosti vprašanih iz prejšnjih anket ipd. Namreč, čeprav so udeležence referenduma povezali s starimi podatki o volilni preferenci, je treba imeti v mislih, da na referendumu niso bili prisotni oziroma zastopani vsi enako. Če domnevamo, da so ga bojkotirali podporniki Levice, Gibanja Svobode, SD ... je potem tako prikazovanje povsem neumestno,« je ocenil eden od strokovnjakov.
Drugi pa opozarja med drugim tudi na dejstvo, da se pri anketirancih, ki jih hrani Valicon v svoji bazi, poleg politične opredelitve, lahko spreminjajo tudi drugi elementi njihovega profila, ne le njihova politična profiliranost – torej na primer plača, kraj bivanja, zaposlitev ...
Inšpekcijski pregled po uradni dolžnosti
Pri preverjanju, kako je Valicon sploh prišel do podatkov o politični opredeljenosti udeležencev referenduma, se zastavlja še nekaj vprašanj, na katera bo odgovor očitno poiskala informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik.
Inšpekcijski postopek so uvedli po uradni dolžnosti, so nam povedali v njenem uradu; preverjajo skladnost z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
Informacijski pooblaščenec torej preverja, ali je Valiconova obdelava osebnih podatkov (omenjena družba v svoji bazi namreč hrani vrsto podatkov posameznikov, ki so v preteklosti sodelovali v njenih anketah) skladna z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
»Agencije, ki anketirajo oziroma opravljajo različne javnomnenjske ankete, morajo tako kot drugi upravljavci osebnih podatkov upoštevati temeljna načela varstva osebnih podatkov, kar pomeni, da morajo imeti za obdelavo ustrezno pravno podlago, da morajo posameznike pred obdelavo ustrezno informirati ter da upoštevajo ostala temeljna načela varstva podatkov (sorazmernost glede obsega zbiranja in roka hrambe, namenskost uporabe, točnost, varnost in odgovornost),« poudarjajo pri informacijski pooblaščenki.
Pravna podlaga v primeru anket za inšpekcijski nadzor je praviloma v privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki skladno s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), če gre za posebne vrste osebnih podatkov, med katere sodi podatek o političnem mnenju.
Takšna privolitev pa mora ustrezati zahtevam za veljavnost privolitve – privolitev mora biti nedvoumno podana, prostovoljna, informirana, dokazljiva. Informirana pomeni, da mora biti posameznik na jasen in razumljiv način, obveščen o tem, komu daje svoje podatke in katere, za katere (vse) namene, koliko časa bodo hranjeni, kakšne so njegove pravice v zvezi z osebnimi podatki in z drugimi informacijami, kot jih opredeljuje uredba.
»Posameznik bi tako moral biti jasno obveščen, kako dolgo se bodo hranili njegovi osebni podatki in za kaj vse se bodo uporabljali – ali zgolj za namene dotične ankete ali tudi (kasneje) za namene drugih anket oziroma raziskav, prav tako bi mu upoštevaje načelo poštenosti in preglednosti morali biti znano, ali se z večkratnim odgovarjanjem njegovi odgovori povezujejo, ali gre torej za trajnejše sodelovanje kot panelist in ali se s tem gradi neke vrste njegov profil ter ali se s tem zasledujejo kakšni morebitni drugi nameni obdelave podatkov. Kolikor bi šlo za profiliranje posameznika, ki ima pravne učinke v zvezi z njim ali na podoben način nanj znatno vpliva, bi moral upravljavec paziti tudi na določbe uredbe, ki ureja avtomatizirano odločanje in profiliranje posameznikov. Privolitev bi v tem primeru morala biti izrecna (kar pomeni, da se nedvoumno in jasno strinja s tem specifičnim namenom), vsekakor bi moral biti tudi o tem posameznik ustrezno informiran vsaj s smiselnimi informacijami o razlogih za profiliranje, kot tudi o pomenu in predvidenih posledicah take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki,« so razložili pri informacijski pooblaščenki.
Če je posameznik torej ustrezno obveščen in je podal privolitev, ki izpolnjuje vse pogoje za veljavnost privolitve, ter upravljavec spoštuje tudi ostala temeljna načela varstva osebnih podatkov, potem je tudi tovrstna dalj časa trajajoča hramba in večkratna uporaba osebnih podatkov lahko zakonita. In to bo pri Valiconu zdaj ugotavljal informacijski pooblaščenec.
