Varnostniki v trgovinah po novem tatov ne smejo zadržati do prihoda policistov

Ker je tatvina predmetov majhnih vrednosti po novem po sprejetju t.i. Šutarjevega zakona le prekršek, in ne več kaznivo dejanje, imajo varnostniki v trgovinah dodatno omejena pooblastila, kdaj lahko tatove zadržijo do prihoda policistov.

»Varnostnik namreč nima zakonske podlage za izvedbo ukrepa zadržanja zoper osebo, ki je storila prekršek tatvine ali poškodovanja tuje stvari, če oseba ravna v skladu z ukrepi varnostnika: ne uporabi sile ali varnostniku ne grozi, da bo neposredno uporabila silo, in ne ovira ali mu ne preprečuje izvedbe ukrepa varnostnika,« piše Dnevnik.

Zadržanje osebe v teh primerih je mogoče le, če tat oziroma povzročitelj škode odkloni postopek identifikacije ali pa ne soglaša s površinskim pregledom oblačil, vozila, tovora, prtljage … Po sprejetem Šutarjevem zakonu je vprašanje pooblastil varnostnikov še bolj nejasno kot v preteklosti.

Varnostnik, ki v trgovini zaloti tatu, od njega lahko zahteva osebno izkaznico in ga pregleda. Ko je postopek končan, pa ga mora izpustiti, tudi če policija na kraj dogajanja še ni prišla.

Glavni namen zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma tako imenovanega Šutarjevega zakona je bil v delu, ki se nanaša na dekriminalizacijo malih tatvin in poškodovanj tuje stvari manjše vrednosti, ta, da bi storilci teh dejanj plačali globo, saj so bili zaradi bagatelnih kaznivih dejanj le redko obsojeni. Tožilstvo je namreč večino ovadb zavrglo, najpogosteje zaradi nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami kazenskega pregona – oziroma po domače: nesmotrnosti.

Da bo v praksi prihajalo do težav, omenjena glede pooblastil varnostnikov v trgovinah namreč ni edina, so v postopku sprejemanja zakona, ki je tekel ekspresno opozarjali številni. Na tožilstvu in sodiščih so po sprejetju Šutarjevega zakona tako morali ustaviti vse odprte kazenske postopke, povezane z malimi tatvinami in poškodovanji tuje stvari majhne vrednosti.