Več kot 100 tisoč Hrvatov izgubilo zdravstveno zavarovanje zaradi birokratskega pravila

Lani je približno deset tisoč ljudi na Hrvaškem izgubilo zdravstveno zavarovanje zaradi pravila Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO), ki od določenih skupin zahteva osebno prijavo na njihove urade vsakih 90 dni.

Ukrep izvira iz leta 2023, ko je HZZO po spremembah Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju začel obsežno preverjanje števila zavarovancev, zlasti tistih, ki so zavarovani kot brezposelni.

Ker Hrvaški zavod za zaposlovanje redno posreduje podatke o osebah, prijavljenih na zavodu, so bili izbrisani predvsem tisti, ki niso bili prijavljeni kot brezposelni. HZZO je ukrep utemeljil s potrebo po odstranitvi oseb, ki so se zaposlile v tujini, a so se še vedno zdravile na Hrvaškem z domačo zdravstveno kartico. Skliceval se je na evropsko pravilo, da je oseba lahko zdravstveno zavarovana le v eni državi članici – v tisti, kjer dela. V prvem letu je bilo iz evidence izbrisanih več kot 100.000 ljudi, praksa pa se je nadaljevala.

Težava je, da so brez zavarovanja ostale tudi ranljive skupine, ki živijo na Hrvaškem: nosečnice oziroma porodnice, invalidi, kronični bolniki in dolgotrajno brezposelni. Zato je varuhinja človekovih pravic Tena Šimonović Einwalter že leta 2023 vložila zahtevo za oceno ustavnosti, vendar ustavno sodišče še vedno ni odločilo.

Po podatkih HZZO, ki jih povzema Glas Istre, je bilo konec leta 2025 približno 127.000 oseb dolžnih osebno pristopiti na HZZO vsake tri mesece, 10.308 pa jih je v preteklem letu zavarovanje izgubilo, ker tega niso storili pravočasno.

Lani so bile uvedene določene izjeme: osebno se jim ni treba več prijavljati nosečnicam oziroma porodnicam in staršem na starševskem dopustu, osebam s tretjo in četrto stopnjo invalidnosti, samohranilcem z otroki do sedmih let, osebam, ki skrbijo za hudo bolnega družinskega člana, dijakom in študentom v postopku ponovnega vpisa ter osebam, ki zaradi zdravstvenega stanja ne morejo pristopiti, če o tem obvestijo HZZO.

Opozorila varuhinje človekovih pravic

Varuhinja pa opozarja, da izjeme niso dovolj, saj številni še vedno izgubljajo zavarovanje, poleg tega pa ni jasno določeno, kdo odloča o upravičenosti do izjem. Še večji problem je, da mnogi, ki so bili izbrisani, zavarovanja ne morejo ponovno pridobiti na račun državnega proračuna, čeprav so brezposelni in nimajo sredstev za plačilo prispevka, ki je leta 2025 znašal najmanj 112 evrov mesečno.

V pritožbah državljanov se pojavljajo številne stiske. Mati študentke, ki je izgubila zavarovanje, ker se ni pravočasno ponovno prijavila, opisuje, da hči ne more plačevati 100 evrov mesečno, saj je brezposelna, družina pa živi od nizkih pokojnin. Drugi opozarjajo na diskriminacijo: osebe v slabem psihičnem stanju se morda ne morejo redno prijavljati, zato ostanejo brez osnovnih pravic.

Varuhinja navaja primere dolgotrajno brezposelnih, oseb s psihičnimi težavami brez diagnoze ter staršev, ki so zaradi izgube zavarovanja ostali tudi brez starševskih prejemkov. Opozarja tudi na neenotno prakso občin pri odločanju o pravici do zavarovanja za osebe brez sredstev, saj pristojno ministrstvo še ni sprejelo ustreznega pravilnika.