Cene nepremičnin znova na rekordnih vrednostih

Na slovenskem nepremičninskem trgu je v prvi polovici letošnjega leta prišlo do obrata trenda upadanja prometa s stanovanjskimi nepremičninami in zemljišči za njihovo gradnjo. Hkrati se je nadaljeval trend rasti njihovih cen, ugotavlja Geodetska uprava v polletnem poročilu za prvih šest mesecev letos. 

V primerjavi z drugim polletjem 2024 se je število sklenjenih transakcij za stanovanja v večstanovanjskih stavbah povečalo za 30 odstotkov, za stanovanjske hiše pa za 20 odstotkov. Nekoliko manjše, a še vedno opazno, je bilo povečanje števila transakcij z zazidljivimi zemljišči.

To nepričakovano povečanje po treh letih stalnega upadanja števila transakcij je predvsem posledica povečanega plačilno sposobnega povpraševanja, ki ga je spodbudil občuten padec fiksnih obrestnih mer za stanovanjske kredite. K temu so prispevali tudi visoka stopnja zaposlenosti in realna rast plač.

Cene stanovanjskih nepremičnin so po rahli umiritvi v letu 2023 v zadnjih dveh letih rasle razmeroma enakomerno – za 3 do 5 odstotkov na polletje. V prvi polovici leta 2025 so tako cene stanovanj in zemljišč za gradnjo ponovno dosegle rekordne vrednosti.

Srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države je prvič presegla 3.000 evrov za kvadratni meter, v Ljubljani pa dosegla skoraj 4.900 evrov za kvadratni meter.

Rast cen še naprej poganja presežno povpraševanje ob nezadostni ponudbi, ki je posledica pomanjkanja zazidljivih zemljišč in dolgotrajnih postopkov za umeščanje v prostor in pridobitev gradbenih dovoljenj za večje stanovanjske projekte. Dodatni pritisk na cene ustvarja tudi stalna rast gradbenih stroškov.

Če ne bo večjih gospodarskih ali političnih pretresov, večjih sprememb trendov cen nepremičnin v bližnji prihodnosti ni pričakovati, ocenjuje Geodetska uprava. 

Na podlagi preliminarnih podatkov ocenjujejo, da je bilo v prvem polletju 2025 prodanih več kot 4400 stanovanj in okoli 2800 hiš. V primerjavi z drugim polletjem 2024 se je tako število kupoprodaj stanovanj povečalo za več kot 30 odstotkov, hiš pa za okoli 20 odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem 2024 je bilo število prodaj stanovanj večje za okoli 15 odstotkov, hiš pa za manj kot 20 odstotkov.

Celotno poročilo si je mogoče ogledati tukaj. 

Med obravnavanimi območji se je v prvem polletju letošnjega leta največji skok števila sklenjenih transakcij s stanovanji zgodil na območju Celja, kjer se je po oceni Geodetske uprave v primerjavi z drugim polletjem 2024 število prodanih stanovanj povečalo kar za okoli 70 odstotkov.

V Ljubljani se je po ocenah število transakcij s stanovanji v prvem polletju 2025 v primerjavi s prvim oziroma drugim polletjem 2024 povečalo za okoli 10 oziroma 30 odstotkov. Južna okolica Ljubljane je edino območje, kjer se število evidentiranih transakcij s stanovanji v letošnjem prvem polletju v primerjavi z drugim polletjem 2024 ni povečalo oziroma se je celo zmanjšalo za 15 do 20 odstotkov. V Kranju se je v prvem polletju 2025 število transakcij s stanovanji v primerjavi z drugim polletjem 2024 povečalo za 15 do 20 odstotkov. Na Obali oziroma v Kopru je bilo število transakcij s stanovanji v prvem polletju 2025 v primerjavi z drugim polletjem 2024 večje za dobrih 35 odstotkov. V Mariboru pa je bilo število transakcij s stanovanji v prvem poletju 2025 v primerjavi z drugim polletjem 2024 večje za okoli 35 odstotkov.