Ali bo tudi Slovenija del strateških vojaških koridorjih znotraj EU, še ni jasno.
Foto: Fotografija je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.
Vojaški Schengen: Bo škorenj tuje vojske kmalu teptal slovensko zemljo?
Države članice EU bodo imele le tri dni v času miru in šest ur v izrednih razmerah, da omogočijo prehod vojakov in opreme drugih evropskih držav čez svoje meje. To je cilj Evropske komisije, ki želi z »vojaškim Schengnom« bistveno izboljšati vojaško mobilnost po celotni Evropski uniji.
»Danes za premik vojaške opreme in vojakov, recimo z zahoda na vzhod, žal potrebujemo mesece,« je po poročanju Euronews na predstavitvi ideje o vojaškem Schengenu dejal evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Tzitzikostas. Po njegovih besedah je cilj Bruslja z vzpostavitvijo vojaškega Schengena mesece spremeniti v dni. Oziroma ure.
Evropska komisija tako želi to obdobje skrajšati na največ tri dni v času miru in na zgolj šest ur v izrednih razmerah, pri čemer se v slednjem primeru domneva, da bo dovoljenje samodejno odobreno.
»Evrope ni mogoče braniti, če se po njej ne moreš premikati,« je tudi poudaril Tzitzikostas. T. i. paket vojaške mobilnosti bo sicer uradno javnosti predstavljen danes.
Za 100 milijard evrov investicij
Načrt predvideva nov evropski okrepljeni sistem za vojaško mobilnost, zasnovan po zgledu mehanizma EU za civilno zaščito, ki državam članicam omogoča hitro pridobitev pomoči ob naravnih ali človek povzročenih nesrečah.
Bruselj tudi želi izboljšati infrastrukturo na štirih ključnih vojaških koridorjih, katerih lokacije sicer še niso javno razkrite. Cilj je posodobiti ceste, železniške proge, pristanišča, letališča, tunele in mostove, da bodo lahko prenesli težo in velikost vojaške opreme.
V Bruslju ocenjujejo, da bo za posodobitev ključne infrastrukture potrebnih 100 milijard evrov, EU pa je doslej v večletnem proračunu, ki se izteče leta 2027, za vojaško mobilnost namenila le 1,7 milijarde evrov.
Predlog za naslednji sedemletni proračun, ki bo začel veljati leta 2028, znaša nekaj manj kot 18 milijard evrov — desetkrat več, a še vedno bistveno premalo.
