Državno odvetništvo pod vodstvom Ane Kerševan (desno) je izpodbijalo pravico Roku Snežiču do brezplačne pravne pomoči in - pogorelo. Foto: Bobo
Vrhovno sodišče: Rok Snežič ima pravico do brezplačne pravne pomoči
Državno odvetništvo je v večini primerov izpodbijalo odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči dvojnemu doktorju prava in lobistu Roku Snežiču, ki se je odločil, da (vsaj formalno) v Sloveniji ne bo imel nobenega premoženja. Odvetništvo namreč ocenjuje, da ne glede na uradno zatrjevane podatke o neobstoju premoženja v uradnih evidencah, Snežič do brezplačne pravne pomoči ni upravičen. A vrhovno sodišče je presodilo, da je državno odvetništvo v zmoti.
Državno odvetništvo pod vodstvom Ane Kerševan je v več primerih izpodbijalo pravico Roka Snežiča do brezplačne pravne pomoči. Kot smo pisali, je šlo državno odvetništvo v postopek izpodbijanja v petnajstih primerih. Snežič sicer pravi, da pravzaprav niti natančno ne ve, v koliko postopkih na sodiščih je udeležen. Bilo naj bi jih 40 ali 50, med njimi pa so tožbe, ki jih je vložil proti poslancu Mihi Kordišu, aktivistu Jaši Jenullu, raziskovalnemu novinarju iz BiH Avdu Avdiću in portalu Necenzurirano.
Državno odvetništvo je vložilo pravna sredstva (tožbe pred upravnim sodiščem) za izpodbijanje odločb o dodelitvi brezplačne pravne pomoči Snežiču in bilo v večini primerov pri tem uspešno, saj so sodišča ugodila njihovim tožbam in naložila organom brezplačne pravne pomoči, da vnovič podrobneje preverijo in utemeljijo, ali prosilec dejansko izpolnjuje pogoje za to pomoč.
Eden od postopkov, povezanih s to problematiko, se je pravkar končal na vrhovnem sodišču. Povedano poenostavljeno - sodni senat je v primeru tožbe državnega odvetništva zoper Republiko Slovenijo zaradi odobritve brezplačne pravne pomoči Roku Snežiču presodil v njegovo korist, torej da izpolnjuje pogoje za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči.
Državno odvetništvo: To je izključno ena posamična zadeva
»Vlada Roberta Goloba si že tri leta trudi zmagati vsaj eno sodno bitko proti meni, a neuspešno,« komentira Snežič, dvojni doktor prava in lobist, mediji, pa so ga večkrat opisali tudi kot doktorja davčnih utaj.
Snežič uradno v Sloveniji nima nobenega premoženja, saj se je tako, kot pravi, odločil leta 2008; v preteklosti pa je bil sicer eden večjih davčnih dolžnikov pri nas.
V sodbi je vrhovno sodišče med drugim tudi jasno zapisalo, da je v pristojnosti zakonodajalca, da področje brezplačne pravne pomoči uredi tako, da zagotovi učinkovito uresničevanje pravic prosilcev za brezplačno pravno pomoč, a hkrati prepreči neupravičeno obremenjevanje javnih sredstev.
Državno odvetništvo se torej ne strinja, da Rok Snežič izpoljnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se dodeli, ko povprečni mesečni dohodek uradno ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (to je 930 evrov).
Izgubljeni primer je le eden, med tem odgovarjajo na državnem odvetništvu v komentarju odločitve vrhovnega sodišča.
»Odločitev vrhovnega sodišča, na katero se sklicujete, se nanaša izključno na posamično zadevo, v kateri je bila revizija s strani državnega odvetništva predlagana zaradi pravnega vprašanja, vezanega na smiselno uporabo še drugih zakonskih določb pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Državno odvetništvo vnaprej ne more napovedati, kako bodo pristojni organi za dodelitev brezplačne pravne pomoči odločali v drugih zadevah. Prav tako postopkov, ki so še v teku, ne moremo komentirati,« dodajajo, so se pa dvojnega doktorja prava očitno lotili sistematično.
Kdaj sprememba zakonodaje?
V zadnjih treh letih je bilo državno odvetništvo seznanjeno z nekaj več kot dvajset postopki, v katerih je sodišče oziroma služba brezplačne pravne pomoči Snežiču odobrila brezplačno pravno pomoč za različne sodne postopke. Gre za kazenske in odškodninske postopke, ki jih je sprožil kot zasebni tožilec ali kot oškodovanec.
V večini teh postopkov je odvetništvo ocenilo, da Snežič ne izpolnjuje vseh pogojev za pridobitev brezplačne pravne pomoči, ne glede na njegovo v postopkih formalno zatrjevanje o (ne)obstoju premoženja in dohodkov iz javnih evidenc.
Na državnem odvetništvu aktivno sodelujejo tudi pri pripravi zakonodajnih sprememb, ki urejajo področje dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Prizadevajo si, da bi bile dileme, na katere je zdaj opozorilo tudi vrhovno sodišče, ustrezno naslovljene v okviru načrtovanih sprememb zakona o brezplačni pravni pomoči.
Ministrstvo za pravosodje je namreč v času, ko ga je vodila Andreja Katič, napovedalo spremembe področnega zakona, da bi bil sistem v prihodnje bolj učinkovit in pravičen ter zamejil rast proračunskih izdatkov za ta namen.
Za večje spremembe dodatne analize
Ali so novelo zakona že pripravili? Zakon o brezplačni pravni pomoči je bil sicer sprejet leta 2001 in zadnjič noveliran leta 2015.
Posebna delovna skupina za pripravo predloga sprememb je bila ustanovljena septembra lani, na pravosodnem ministrstvu pa ocenjujejo, da bo za večje spremembe ob iztekajočem mandatu vlade in državnega zbora zmanjkalo časa.
Je bilo pa v zvezi s tem že v Šutarjevem zakonu sprejeto, da v prihodnje do brezplačne pravne pomoči ne bo upravičen prosilec, ki je v dveh letih pred vložitvijo prošnje za to pomoč kot storilec prekrška že prejel brezplačno pravno pomoč za določene prekrške po cestno prometnih predpisih, predpisih o varstvu javnega reda in miru ter za prekrška tatvine in poškodovanja tuje stvari.
Brezplačna pravna pomoč je namenjena ljudem v stiski, zanjo pa se po zadnje dostopnih podatkih porabi skoraj deset milijonov davkoplačevalskega denarja na leto.
