Vsak drugi mladostnik v Italiji ima prvi spolni odnos med 11. in 16. letom

Vse bolj zgodnejši spolni odnosi, pogosto tvegano vedenje in iskanje informacij predvsem na spletu - to so podatki devete raziskave »Mladi in spolnost«, ki so na voljo v času, ko se v italijanskih šolah prvič uporablja Valditarajev zakon o predhodnem informiranem soglasju.

Starost ob prvem spolnem odnosu se še naprej znižuje. Skoraj vsak drugi mladostnik (49,6 %) navaja, da je imel prvi spolni odnos med 11. in 16. letom, približno 11 % teh pa pred 13. letom. Ta delež se je v primerjavi z letom 2019, ko je znašal 3,1 %, skoraj početveril.

Raziskavo sta izvedla Durex in Skuola.net. Raziskava je potekala med marcem in junijem 2026, zajela pa je več kot 15.000 mladih, starih od 11 do 24 let.

Zgodnji spolni odnosi in tvegano vedenje

S tako zgodnjimi spolnimi izkušnjami je pogosto povezano tudi tvegano vedenje. Skoraj vsak tretji anketiranec (32,1 %) pri prvem spolnem odnosu ni uporabil kondoma, med 11- do 13-letniki pa se ta delež povzpne na 69,8 %. Poleg tega je 66,1 % vprašanih vsaj enkrat uporabilo metodo prekinjenega spolnega odnosa.

Raziskava kaže tudi na pomanjkanje zanesljivih virov informacij. Več kot polovica mladih (55,1 %) informacije o spolnosti in kontracepciji išče na spletu, pogosto zato, da bi se izognili neprijetnosti pri pogovoru o tej temi v družini (37 %).

Le 7,8 % mladih se po informacije obrne na starše ali druge odrasle, medtem ko jih 45,9 % pravi, da se doma o spolnosti nikoli niso pogovarjali. Neprijetnost oziroma zadrega je še vedno glavna ovira (42,7 %).

9 od 10 mladih želi spolno vzgojo v šolah

Raziskava se dotika tudi razprave o spolni vzgoji v šolah. 9 od 10 mladih v Italiji meni, da je spolna vzgoja potrebna, pri čemer je ta delež podoben kot v letih 2024 in 2025.

Raziskava je bila objavljena le nekaj tednov po začetku šolskega leta 2026/2027, ki ga zaznamuje začetek veljavnosti t.i. Valditarajevega zakona. Ta uvaja obvezno predhodno informirano soglasje staršev za vse šolske dejavnosti, ki obravnavajo teme, povezane s spolnostjo.

Zakon prepoveduje izvenšolske dejavnosti na področju spolnosti in čustvenih odnosov v vrtcih in osnovnih šolah. V srednjih in višjih šolah se jih lahko učenci oziroma dijaki udeležijo le s predhodnim pisnim dovoljenjem staršev, ki morajo biti v vsakem primeru obveščeni o vsebini in načinu izvedbe.

V zadnjih mesecih se je razprava nadaljevala z zbiranjem podpisov za referendum, s katerim bi ta zakon razveljavili. 

Kdo naj bi skrbel za spolno in čustveno vzgojo v šolah?

Po raziskavi je tudi med odraslimi podpora precej široka. Poročilo navaja, da 88,7 % staršev in 90,7 % učiteljev podpira spolno vzgojo v šolah.

Skoraj dve tretjini mladih (64,6 %) menita, da bi morali biti takšni programi celo obvezni. 72,4 % jih meni, da teh vsebin ne bi smeli poučevati učitelji, temveč zdravniki, psihologi in drugi usposobljeni strokovnjaki, po možnosti na participativen način, na primer v obliki skupinskih razprav in pogovorov v razredu.

44,3 % anketiranih pravi, da se s temi temami v šoli nikoli niso srečali, med tistimi, ki so jih obravnavali, pa jih je le 21 % menilo, da so bili ti pogovori zares koristni. Kljub temu zahteva mladih ostaja jasna: 90,3 % si želi programov čustvene in spolne vzgoje v šolah.

S tem se strinjajo tudi odrasli. Med učitelji, ki podpirajo takšno vzgojo, jih 47,2 % meni, da bi se morala začeti že v srednji šoli, enako pa meni 57 % staršev.

Mnenje strokovnjakov

»Podatki kažejo generacijo, ki odrašča v okolju, ki se močno razlikuje od preteklosti. Otroci in mladostniki prihajajo vse prej v stik z vsebinami, vzorci in spodbudami, povezanimi s čustvenimi odnosi in spolnostjo, predvsem prek digitalnih medijev in družbenih omrežij, vendar to zgodnejše srečevanje z izkušnjami in vsebinami ni vedno pospremljeno z ustreznim razvojem čustvenih in odnosnih kompetenc,« opozarja Filippo Nimbi, psiholog in klinični seksolog, izredni profesor klinične psihologije na univerzi eCampus ter izvoljeni predsednik Evropske zveze za seksologijo.

V času, ko je vprašanje čustvene in spolne vzgoje v središču javne razprave, ti podatki po Nimbijevem mnenju opozarjajo, da vlaganje v izobraževanje ne pomeni spodbujanja zgodnjih spolnih odnosov, temveč mladim zagotavlja potrebna orodja za bolj premišljene, varne in spoštljive odločitve do sebe in drugih.