V Sloveniji možganska kap prizadene več kot 4300 ljudi na leto. Zaradi nje je leta 2024 umrlo skoraj 2000 ljudi, večina preživelih pa ima trajne posledice. Fotografija je simbolična. Vir: Unsplash
Vsaka minuta odloča: to je pet zgodnjih znakov možganske kapi
Hiter odziv v prvih trenutkih je ključen za preživetje in uspešno okrevanje bolnika.
Ob sumu na možgansko kap takoj pokličite 112. Nikakor ne čakajte, da simptomi minejo, prav tako sebe ali drugih ne vozite v bolnišnico.
Možganska kap je ena najpogostejših nujnih zdravstvenih stanj, pri katerem lahko hitro prepoznavanje simptomov reši življenje. Čeprav se tveganje povečuje s starostjo, lahko prizadene tudi mlajše. Preberite, kako pravočasno ukrepati in zmanjšati tveganje za hude posledice.
Takšna kap je eden vodilnih vzrokov smrti in dolgotrajne invalidnosti. Doleti lahko kogar koli, nenadoma in brez očitnega opozorila, poroča portal Ordinacija.hr. Nastane takrat, ko je dotok krvi v možgane prekinjen, zaradi česar njihove celice ostanejo brez kisika in začnejo izjemno hitro odmirati.
Vsaka minuta je pomembna. Izgubljeni čas pomeni izgubljeno tkivo, zato ne smemo odlašati z iskanjem zdravniške pomoči. Odločitev, da gremo spat v upanju, da bodo simptomi do jutra izginili, lahko pogosto povzroči usodne posledice in zamudo pri zdravljenju, ki se mora začeti v prvih urah.
Obstaja pet osnovnih simptomov, pri katerih je treba nemudoma ukrepati.
Pozorni bodite na G.R.O.M
Prvi znak je nenadna odrevenelost ali oslabelost obraza, roke ali noge, posebej na eni strani telesa. Osebi se ena stran obraza povesi ali pa ne more dvigniti obeh rok.
Drugi pogost znak je nenadna zmedenost ter težave z govorom ali razumevanjem. Osebo prosite, naj ponovi preprost stavek in preverite, ali ima govorne težave.
Tretji pomemben opozorilni znak so nenadne težave z vidom, kot sta zamegljen vid ali dvojna slika na enem ali obeh očesih.
Četrti znak obsega nenadno omotico, izgubo ravnotežja ali težave pri hoji, ki jih pogosto spremljata slabost in bruhanje.
Peti nevaren znak je izjemno močan glavobol, ki se pojavi nenadoma in brez znanega vzroka. Bolniki ga opisujejo kot najhujšo bolečino, ki so jo občutili.
Za lažje pomnenje prepoznavnih znakov uporabljamo pravilo G.R.O.M.: G – ovor: preverite, ali je govor razumljiv. R – oke: preverite, ali so roke oslabeljene ter ali jih lahko oseba dvigne. O – braz: preverite odrevenelost obraza ter ali se oseba lahko nasmehne oz. ima povešen ustni kot. M – inuta: vsaka je pomembna, zato takoj pokličite nujno medicinsko pomoč.
Osebe nikoli ne vozite v bolnišnico, temveč pokličite nujno pomoč, saj lahko zdravstveno osebje oskrbo začne že v reševalnem vozilu.
Simptomi izginejo, a nevarnost ostane
Poznamo dve glavni vrsti možganske kapi: prva in precej pogostejša je ishemična, ki nastane, ko krvni strdek zamaši žilo v možganih. Druga je hemoragična, ki nastane, ko krvna žila v možganih poči, kar povzroči krvavitev.
Prehodni ishemični napad povzroča začasne simptome in je opozorilo, da lahko kmalu pride do prave kapi. Čeprav simptomi po nekaj minutah izginejo, je treba situacijo vzeti skrajno resno. Zdravniki poudarjajo, da mora vsakdo s temi simptomi takoj poiskati zdravniško pomoč.
Kako zmanjšamo tveganje?
Za enega glavnih dejavnikov tveganja za možgansko kap velja visok krvni tlak. Zato ga je pomembno vzdrževati pod 120/80. Ob tem je treba skrbeti za zdravo raven holesterola in krvnega sladkorja, zlasti pri sladkornih bolnikih. Ključen je še zdrav življenjski slog: zdrava prehrana, telesna dejavnost, normalna telesna teža, opustitev kajenja in pitja alkohola. Prav tako je treba obvladovati motnje spanja, kot je spalna apneja.
Najboljše orodje za zgodnje odkrivanje tihih nevarnosti so redni zdravniški pregledi.
