Na ministrstvu za solidarno prihodnost so se pod ministrom Simonom Maljevcem zakalkulirali glede dolgotrajne oskrbe. Ta bo stala bistveno več, kot je bilo predvideno. Foto: STA, Freepik
Za dolgotrajno oskrbo zmanjkuje denarja
Zgrešena ocena vlada: Namesto 28 milijonov, kar 40 milijonov evrov na mesec za dolgotrajno oskrbo.
Napoved ministrstva za solidarno prihodnost je bila, da bodo skupni mesečni stroški dolgotrajne oskrbe znašali okoli 28 milijonov evrov, računi, poslani zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pa odražajo 30 odstotkov višjo številko oziroma 40 milijonov evrov. Na današnji redni seji skupščine Zavoda bodo zato obravnavali odstopanje od finančnega načrta glede obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
V finančnem načrtu ZZZS je bilo predvideno, da bo celodnevna in dnevna dolgotrajna oskrba v institucijah v obdobju dveh mesecev (januar, februar 2026) znašala 55,6 milijona evrov, a so bili stroški dolgotrajne oskrbe mnogo višji, in sicer v dveh mesecih so znašali 79,2 milijona evrov.
Storitve dražje, kot so načrtovali
Višje stroške je v prvi vrsti povzročil dvig cen pavšala za storitve, ki ga za dolgotrajno oskrbo v domovih plačuje ZZZS.
Sprejete cene pavšala za domove, ki so v državni lasti, so se namreč glede na prvotni predlog ministrstva za solidarno prihodnost (MSP) zvišale tudi do 48,2 % oziroma v povprečju za 20,3 %. Koncesionarjem pa so se cene v povprečju zvišale za 18,2 %, piše v analizi stanja ZZZS.
Kaj je vplivalo na višje stroške?
Negativni finančni učinek na blagajno ZZZS je povzročila med drugim avtomatična prevedba oskrbovancev domov iz starega v nov sistem dolgotrajne oskrbe (DO). Pri klasičnih osebnih načrtih, kjer so uporabniki ocenjeni na osnovi predpisane ocenjevalne lestvice, je bilo v IV. In V. kategorijo uvrščenih okrog 38 % uporabnikov, medtem ko je bilo z avtomatično prevedbo v najvišji kategoriji prevedenih kar slabih 63 % vseh uporabnikov.
Povedano drugače: več kot polovica oskrbovancev v domovih je deležna najdražje oskrbe, kar pa očitno sistem ni predvidel.
Skupna slika sistema DO v začetku leta 2026 kaže torej na povečano dinamiko vključevanja upravičencev, izrazito rast v segmentu klasičnih pravic, posebno denarnih oblik ter stabilnost prevedbenih pravic.
Ukrepi za zajezitev stroškov
Od ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, zato zahtevajo ukrepanje: cene pavšalov se morajo znižati od 1. aprila 2026 dalje, MSP pa mora do konca aprila pregledati, ali je bilo pravilno, da so toliko ljudi iz starih kategorij socialne oskrbe prevedli v najvišje kategorije DO.
Na MSP so napovedali, da bodo na seji skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predstavili dodatna pojasnila glede izračunavanja pavšalnih cen in delovanja sistema dolgotrajne oskrbe.
»Pavšalne cene so bile določene na podlagi vnaprej opredeljenega metodološkega okvira in v sodelovanju s strokovno javnostjo, izvajalci ter skupnostjo socialnih zavodov. Gre za začasno rešitev, namenjeno predvsem temu, da izvajalcem olajša prehod iz starega v novi sistem dolgotrajne oskrbe. Ta prehodni mehanizem velja do uvedbe sistema beleženja dejansko opravljenih storitev, ki ga morajo izvajalci vzpostaviti najkasneje do septembra letos. Namen prehodnega obdobja je bil ugotoviti, kakšna je realna cena izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe, ter zagotoviti stabilno in nemoteno izvajanje storitev za uporabnike, «so pojasnili na ministrstvu.
Obljubili so, da bodo višino pavšala spremenili, če se bo na podlagi podatkov in analiz izkazalo, da je to potrebno.
Predsednik upravnega odbora Miroslav Smrekar je v petek za STA komentiral povišane stroške storitev dolgotrajne oskrbe. Dejal je: »Pavšali so verjetno napačno ocenjeni, kategorizacije pa višje, kar je privedlo do tega, da bi na leto iz blagajne ZZZS črpali 120 milijonov evrov več kot napovedano.«
