Foto: Žiga Živulović jr./BOBO
Zakaj se začenja kazenski postopek proti Robertu Golobu?
Specializirano državno tožilstvo je predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića obvestilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek postopka proti poslancu Svobode.
Zdaj bodo o tem, ali mu priznati imuniteto v zadevi Bobnar, odločali poslanci.
Specializirano državno tožilstvo je predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića obvestilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek kazenskega postopka proti Robertu Golobu. Če bodo to dopustili poslanci, ga bodo preiskovali zaradi nedovoljenega dajanja daril, ki naj bi ga storil še v času, ko je bil predsednik vlade.
Gre za pogojevanje nadaljnjega opravljanja ministrske funkcije v zameno za to, da bi iz policije očistili t. i. janšiste, kar je ponujal tedanji notranji ministrici Tatjani Bobnar. Kot je znano, je oktobra lani specializirano državno tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče v tej zadevi vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Po naših informacijah ima tožilstvo v rokah trdne listinske dokaze, torej primer ne temelji zgolj na sporočilih SMS, kot je želela prikazati Golobova obramba.
Po Stevanovićevih besedah je pristojni organ v skladu z ustavo, zakonom o kazenskem postopku in zakonom o poslancih zahteval odločitev državnega zbora kot pogoj za začetek kazenskega postopka.
"V skladu s pravilniki, zakonom, ustavo sem takoj obvestil poslanca gospoda Goloba, poslansko skupino Svoboda in mandatno-volilno komisijo, ki bo zadevo obravnavala na zaprti seji ter državnemu zboru predlagala odločitev o tem, ali naj se imuniteta prizna ali ne ter s tem posledično dovoli začetek kazenskega postopka. Samo na tak način ravnamo zakonito, obenem pa omogočamo neovirano in neodvisno delo tako tožilstvu kot sodstvu."
Premierov zastopnik Stojan Zdolšek je za STA potrdil, da gre za zadevo Bobnar, vendar konkretnih očitkov še ne pozna. Golob pa se ne bo skliceval na poslansko imuniteto, je napovedal.
Za odziv smo prosili nekdanjo ministrico Bobnar. Prek svojega odvetnika je sporočila, da je za zadevo izvedela iz medijev, zato nima nobenih dodatnih neposrednih informacij. Dodala je, da je to jasna neposredna potrditev pristojnih in neodvisnih organov, da je bila njena presoja v tem primeru pravilna.
Lindav: Janša in Golob s policijo počela enako
Zgovornejši je bil Boštjan Lindav, nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, na katerega je Golob prav tako vršil politični pritisk:
"Skozi fazo postopka, ki se preveša v drugo polovico, se je jasno izkazalo, da sva s Tatjano Bobnar vseskozi govorila resnico in da je politična opcija, ki je vladala prej (koalicija Roberta Goloba, op.p.), s policijo počela enako, kot njena predhodnica v času tretje vlade Janeza Janše. Upam še, da bo leva sredina zdaj po tej odločitvi specializiranega državnega tožilstva enako enotno, kot je januarja 2025, potrdila vmesno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije pod vodstvom Aleša Rezarja (Gibanje Svoboda), in odločno obsodila tudi Golobovo ravnanje."
Spomnimo, državni zbor je takrat potrdil vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki je ugotovila, da potrebe po zaslišanju Goloba ni in da je treba priči preiskovalke, Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava, kazensko ovaditi. Oba sta bila pred preiskovalko vabljena v vlogi prič, preiskovalna komisija pa je bila uporabljena za obračun z njima in njuno diskreditacijo. Da očitno ni bilo argumentov za ovadbo, smo pisali v spodnjem članku:
"Prav v tem primeru se je pokazalo, da je leva koalicija prav tako zlorabljala preiskovalno komisijo kot njeni predhodniki in kako pristransko je bilo njeno delovanje, ki je bilo namenjeno kaznovanju mene osebno in Tatjane Bobnar," sklene Lindav.
Medtem v Golobovi Svobodi poudarjajo, da si želijo čimprejšnje razjasnitve te zadeve. V SD in Levici želijo, da bi vsi organi lahko svoje delo opravili brez političnih pritiskov.
Kakšne so sankcije za nedovoljeno dajanje daril?
Tedanji premier Golob je očitke, da je vršil politične pritiske na Bobnar in Lindava, kot sta sama večkrat javno povedala, zavrnil. Dejal je, da gre za besedo proti besedi. Medtem ko ga specializirano državno tožilstvo sumi, da naj bi storil kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril za nezakonito posredovanje. Nedovoljeno dajanje daril kazenski zakonik opredeljuje tako:
(1) Kdor osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, obljubi, ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšno neupravičeno ugodnost pri pridobitvi ali ohranitvi posla ali druge nedovoljene koristi, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do šestih let in denarno kaznijo. (2) Kdor osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, obljubi, ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega kot protiuslugo za pridobitev ali ohranitev posla ali druge koristi, se kaznuje z zaporom do štirih let in denarno kaznijo.
Po korakih kazenskega postopka
Oktobra lani je specializirano državno tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper Goloba zaradi kaznivega dejanja dajanja daril. Očitali so mu domnevno vmešavanje v delo policije. Sodišče mora zdaj odločiti še o uvedbi sodne preiskave.
Če bi tak sklep sprejelo, bi se s tem začel kazenski postopek.
A še pred tem mora državni zbor odločiti o Golobovi imuniteti. Na sklep o uvedbi preiskave bo sicer možna pritožba.
Poslanska imuniteta omogoča:
Poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.
Mandatno-volilna komisija državnega zbora imuniteto ponavadi podeli, kadar poslancu grozi pripor, kar pomeni, da svoje funkcije ne bi mogel opravljati. Medtem ko v primeru začetka kazenskega postopka podelitev imunitete ni samoumevna. Komisija zadevo obravnava na zaprti seji. Tam sklene, ali predlaga državnemu zboru, da poslancu prizna imuniteto ali da mu je ne prizna. Državni zbor o tem odloča brez razprave in obrazložitve glasu. Razprava je sicer možna, če DZ na predlog predsednika državnega zbora, mandatno-volilne komisije ali poslanske skupine sklene, da se odločanje opravi na zaprti seji.
Izredna seja, na kateri bodo poslanci odločali o Golobovi imuniteti, bo predvidoma v sredo.
