Zemljišča kupili iz članarin, zdaj si jih bo polastila država

Ribiška družina (RD) Medvode je prejela v podpis pogodbo o prenosu petih njihovih parcel v Žlebeh - v izmeri 24.841 m2 na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG). Po sodno overjeni kupoprodajni pogodbi je bila njihova RD kot lastnik zemljišč vpisana v zemljiško knjigo leta 1981. Zemljišča so bila kupljena iz sredstev članarin, zato v RD napovedujejo, da se bodo prenosu zemljišč zoperstavili z vsemi pravnimi sredstvi.

Na SKZG so povedali, da so bila predmetna zemljišča leta 1993 družbena lastnina in v uporabi RD Medvode.

»Zemljišča so že leta 1993 po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (14. člen zakona) postala last Republike Slovenije, zemljiškoknjižno stanje je potrebno uskladiti z dejanskim.«

Alojz Kovšca, prvi mož LZS. Foto: LZS

Kovšca: Gre za legalno krajo

Sodna praksa ribiški družini Medvode v podobnih primerih ne napoveduje nič pozitivnega. Tretjina lovskih društev oziroma preko sto jih je v sodnih sporih že pogorelo: zemljišča so morali predati Skladu. Zato je bilo tudi že med lovci glede tega veliko negodovanja. Zemljišča, ki so jih uporabljali za pridelavo krme za živali ali za gradnjo objektov so kupovali z lastnim denarjem, pa so se jim morali odpovedati.

Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) pravi, da gre za legalno krajo. Dovoljuje jo omenjeni 14. člen, zato v zvezi s tem čakajo na ustavno presojo.

Na LZS so 411 lovskim družinam svetovali, da bo vsaka izgubila nekaj tisoč evrov za odvetniške stroške, a da morajo v sodni boj, saj zemljišč ne smejo prostovoljno predati, ker bi imelo to za njih v prihodnosti lahko neugodne pravne posledice.

Če se bo zakon morda spremenil, bodo namreč lahko zemljišča nazaj zahtevala le tista društva, ki se jim niso nikoli odpovedala.

Kovšca pravi, da so se na Skladu najprej lotili majhnih lovskih društev, zdaj so se ribičev, na vrsto pridejo še turistična društva, pa taborniška ...

»Vzeli bodo zemljišča, čeprav se ne ve, zakaj jih bodo rabili.«

Po podpisu pogodbe bi morale imeti lovske družine možnost kmetijska zemljišča oziroma gozdove, na katerih so imele pravico uporabe, preden so prešla v last države, pridobiti v brezplačen zakup oziroma najem. A to se po besedah Kovšce ne dogaja.

»Zemljišča jemljejo s pretvezo, da gre za kmetijsko obdelovalne površine, nam pa ponujajo druga nadomestna zemljišča. Zemljišča, kategorizirana kot gozdna, dajejo zavodu za gozdove, ki pa teh zemljišč ne daje nazaj lovcem.«

Koliko zemljišč in v kolikšnih izmerah, ki so jih člani lovskih društev ali ribiških družin kupili s sredstvi članov, pa je bilo do zdaj prenesenih na SKZG?

Za pripravo odgovora o natančnih podatkih o zemljiščih, ki so jih društva, organizacije, lovske in ribiške družine ter zveze prenesle v gospodarjenje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, bi potrebovali seznam zemljišč v upravljanju le-teh po stanju na dan 11. 3. 1993, so nam odgovorili iz Sklada.

Sklad nima zakonskega pooblastila za dostop do navedenih podatkov zemljiške knjige, seznama tudi po drugi poti Sklad ni nikoli prejel. Če bo seznam predložen, bo Sklad lahko podal odgovor na vprašanje, koliko zemljišč je bilo v gospodarjenje Sklada preneseno, koliko od teh je bilo oziroma je še vključenih v zakupna razmerja, koliko jih je bilo prenesenih na družbo Slovenski državni gozdovi d.o.o. in koliko jih je bilo prodanih. Za celovit odgovor bi Sklad potreboval tudi podatke o zemljiščih, ki so bila vrnjena v postopkih denacionalizacije.