Župan Mengša v sporu s Cerkvijo zaradi Marijinega znamenja

Predmet spora je veliko Marijino znamenje (kip Marije Brezmadežne na kamnitem podstavku in visokem stebru), ki so ga Mengšani že davnega leta 1857 postavili v centru kraja na Glavnem trgu. Leta 1955 je tedanja komunistična oblast znamenje iz centra odstranila, čez nekaj let pa je mesto dobilo pri cerkvi sv. Mihaela na drugem koncu mesta.

Vse drugače, ko na sceno stopi Ropotar

Ob prenavljanju osrednje prometnice skozi mesto je v zadnjih letih oživela ideja večjega števila občanov ob soglasju župnije Mengeš za vrnitev Marijinega znamenja na Glavni trg. Še pred tem je občina v času prejšnjega župana Franca Jeriča kip Marije poslala na restavriranje na kranjsko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Na občini pod vodstvom župana Boga Ropotarja so za Info360 pojasnili, da je že župan Jerič v svojem mandatu pripravil predlog za umestitev znamenja na Glavni trg, vendar 

»Ker za to rešitev niso bila pridobljena potrebna soglasja pristojnih strokovnih institucij, postavitev znamenja ni bila vključena v projekt prenove Slovenske ceste (osrednja prometnica, op. p.).«

Toda Kostja Modec iz Civilne iniciative, v kateri se zavzemajo za vrnitev znamenja na Glavni trg, takšno razlago zavrača.

»Občina pod županom Jeričem je imela v projektu Rekonstrukcija Slovenske ceste točno vrisano lokacijo (Glavni trg), kamor bi spomenik preselili. S tem se je strinjala župnija. Projekt je imel gradbeno dovoljenje in vsa potrebna soglasja.«

Po besedah Modeca je bila postavitev le še vprašanje tedna dni. Dokumentacijo je s sklepi dvakrat sprejel občinski svet, doda. Toda nato je leta 2022 na sceno stopil novoizvoljeni župan Ropotar, ki kandidira tudi na tokratnih volitvah. Vztrajno zavrača vrnitev znamenja na izvorno mesto. Gre za pravo malo vojno, čeprav je župan avgusta letos za Dnevnik izjavil, da bi

»Marijo radi postavili na tako imenovano izvorno mesto. Ampak za to niso bili izpolnjeni pogoji«.

Samovolja pri postavitvi

Kljub nasprotovanju Civilne iniciative in župnije je občina pred nekaj tedni restavrirano znamenje postavila na tretjo lokacijo – v bližini cerkve sv. Mihaela, vendar na občinsko in ne na župnijsko zemljišče. Čeprav je pravna zastopnica župnije Mengeš, odvetnica Mateja Maček, pred tem na začetku avgusta občini poslala oster dopis.

»Pozivam vas, da nemudoma vrnete lastniku Župniji Mengeš kamnito Marijino znamenje, ki je njena last in je bilo občini izročeno namensko zaradi postavitve na avtentično lokacijo (Glavni trg, op. p.).«

Župan Bogo Ropotar je za Dnevnik zatrdil, da bi Marijo radi postavili na izvorno mesto (Glavni trg), dejansko pa je to preprečil. Foto: FB Lista Povezovanja

Dodala je, da župnija Mengeš ne dovoli postavitve Marijinega znamenja na neavtentično lokacijo.

»V kolikor Marinega znamenja ne boste vrnili lastniku, se bo Župnija Mengeš poslužila vseh sredstev za zaščito svojih interesov in svoje lastnine.«

Zavod za varstvo kulturne dediščine ne nasprotuje

Kot rečeno, je ne glede na to občina postavila znamenje na občinsko zemljišče ob cerkvi. Župana smo vprašali, ali je župnija zaradi postavitve zoper njega ali občino vložila kakšno pravno sredstvo, a ostali brez odgovora. Odzvala se ni niti odvetnica Maček.

Pri tem na občini pravijo, da je župnija leta 2024 pisno izjavila, da ni lastnica znamenja.

»Župnija Mengeš je v dopisu županu avgusta 2024 izrecno izjavila, da je Marijino znamenje last občanov Mengša.«

Toda pri civilni iniciativi poudarjajo, da obstaja dokumentacija o lastništvu cerkve nad kipom.

Ob tem velja opozoriti, da Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) postavitvi znamenja na zgodovinsko mesto na Glavni trg ne nasprotuje.

Kot je lani objavil tednik Domovina, so se po oceni ZVKDS spremembe

»v centru Mengša z vzpostavitvijo obvozne ceste okrog naselja skorajda izničile in nova prometna ureditev ne vpliva na sporočilnost spomenika in njegov zgodovinski kontekst.«

A Ropotar vztraja. Po njihovem navedbe, da ZVKDS postavitvi ne bi nasprotoval, "ni mogoče razumeti kot dovoljenje za njeno izvedbo". Pravijo, da za takšno postavitev ni bilo pridobljeno potrebno kulturno-varstveno soglasje, primernost lokacije pa je treba presojati tudi glede na današnje prostorske in prometne razmere.

Zakaj se na občini torej niso angažirali za pridobitev omenjenega soglasja, če župan pravi, da bi Marijo radi postavili na izvorno mesto, pa na občini niso odgovorili.