Katere poštne poslovalnice so do leta 2030 predvidene za ukinitev, preoblikovanje v drugo obliko izvajanja storitev ali zmanjšanje obsega oziroma odpiralnega časa, zanima Zvonka Černača, poslanca SDS.
Zvonka Černača skrbi zapiranje poslovalnic Pošte Slovenije, kaj mu ta odgovarja?
Pošta Slovenije dve leti ni zaprla nobene poštne poslovalnice, kako bo naprej, ni jasno, saj strateški program za obdobje po letu 2026 še v pripravljajo
V Pošti Slovenije so februarja spremenili delovne čase na 142 poštah po Sloveniji. V Ljubljani na primer je sprememba doletela 18 poslovalnic. Skupaj pa je kar 111 pošt odprtih krajši čas kot v preteklosti. Poslanec SDS Zvonko Černač pa v poslanskem vprašanju opozarja na nove spremembe na podeželji in od pristojnega ministra Anžeta Logarja želi odgovore, kako bo siromašenje mreže poslovalnic preprečil.
»Slovenija se v zadnjih letih sooča z zmanjševanjem obsega poslovanja oziroma zapiranjem posameznih poštnih poslovalnic, zlasti na podeželju in v manjših krajih. Takšen trend neposredno vpliva na dostopnost osnovnih storitev za prebivalce, še posebej za starejše, manj mobilne osebe ter prebivalce območij, ki so bolj oddaljena od večjih urbanih središč,« je zapisal Zvonko Černač (SDS) v poslanskem vprašanju.
Opozarja, da Pošta Slovenije nadaljuje z ukrepi racionalizacije poslovanja, ki se v posameznih primerih odražajo predvsem v krajšanju odpiralnega časa oziroma zmanjševanju fizične dostopnosti poslovalnic za prebivalce. Kot zadnji primer izpostavlja pošto v Podnanosu, kjer se bo s 1. septembrom čas poslovanja oziroma dostopnost poštnih storitev zmanjšala na zgolj dve uri.
Dosedanja pogodbena pošta bo v tem kraju sicer znova začela delovati kot pošta Pošte Slovenije, saj dosedanja pogodbena partnica zaključuje svojo dejavnost. Pošta bo ostala na sedanji lokaciji, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih bo odprta med 9. in 11. uro, ob torkih pa med 16. in 18. uro.
»Kakšen je veljavni poslovni načrt Pošte Slovenije glede razvoja in obsega poštnega omrežja do leta 2030 in v obdobju po letu 2030? Katere poštne poslovalnice, izpostave oziroma druge kontaktne točke so do leta 2030 predvidene za ukinitev, preoblikovanje v drugo obliko izvajanja storitev ali zmanjšanje obsega oziroma odpiralnega časa? Katere konkretne ukrepe bo gospodarsko ministrstvo Anžeta Logarja v okviru svojih pristojnosti sprejelo in kdaj, da bi preprečilo nadaljnje nesorazmerno zmanjševanje fizične in časovne dostopnosti poštnih storitev, zlasti na podeželju, obmejnih območjih in v manjših krajih,« sprašuje Zvonko Černač.
Dve leti ni bilo zapiranja
Vprašali smo Pošto Slovenije. Kaj so nam odgovorili?
»Že več kot dve leti nismo zaprli nobene poštne poslovalnice. Skladno s sprejetim strateškim razvojnim programom do leta 2026 v letošnjem letu ni predvideno zaprtje poslovalnic,« odgovarjajo na Pošti Slovenije.
Strateški razvojni program za obdobje po letu 2026 še pripravljajo, zato o konkretnih ukrepih, številu poslovalnic oziroma posameznih lokacijah, ki bi lahko bile predmet organizacijskih sprememb do leta 2030 še ne morejo govoriti.
Černač je sicer na podobno problematiko v preteklosti že opozarjal.
Pisali smo že, da se je Pošta Slovenije že odločila za skrajšanje delovnega časa v številnih krajih po Sloveniji. S februarjem letos so tako spremenili delovne čase na 142 poštah po Sloveniji. V Ljubljani je sprememba doletela 18 poslovalnic, skupaj pa je kar 111 pošt odprtih krajši čas kot v preteklosti.
Pošta Slovenije trenutno upravlja 475 kontaktnih točk, ki delujejo v različnih organizacijskih oblikah, kot so pošte, pogodbene pošte in premične pošte.
Radi bi pomoč države
Pošta Slovenije, poudarjajo v družbi, izvaja zakonske obveznosti, ki so bile zasnovane za trg iz leta 2009, torej v času bistveno drugačnih komunikacijskih in potrošniških navad, medtem ko uporabniki poštne storitve živijo v digitalni družbi leta 2026. Zaradi digitalizacije družbe, elektronskega poslovanja ter sprememb navad uporabnikov že vrsto let prihaja do izrazitega upada količine pisemskih pošiljk (v desetih letih 60 odstotni padec pisemskih storitev), ki so tradicionalno predstavljale temelj financiranja univerzalne poštne storitve. Po drugi strani sicer raste segment paketnih storitev, vendar ta zaradi konkurence na trgu ne more v celoti nadomestiti izpada prihodkov iz tradicionalnih poštnih storitev.
Številni evropski poštni operaterji za financiranje univerzalne poštne storitve prejemajo pomoč države, medtem ko Slovenija doslej ni vzpostavila celovitega sistema financiranja neto stroška oziroma neupravičenega bremena, ki nastaja zaradi zagotavljanja storitev in dostopnosti tudi tam, kjer dejavnost ni tržno vzdržna.
»Podobno kot država pri železniškem in potniškem prometu zagotavlja izvajanje storitev tudi na relacijah, ki niso komercialno rentabilne, ker prepoznava njihov širši družbeni pomen, je treba tudi pri univerzalni poštni storitvi zagotoviti ustrezen sistemski in finančni okvir, če želi država ohraniti enako raven dostopnosti storitev za vse prebivalce,« opozarjajo na Pošti Slovenije, ki jo vodi Marko Cegnar.
Poslancu Černaču pa odgovarjajo, da pozdravljajo vse pobude, ki odpirajo razpravo o prihodnosti poštnega omrežja in dolgoročni vzdržnosti univerzalne poštne storitve, tudi njegovo poslansko vprašanje, saj odpira razpravo o vprašanju, kako dolgoročno ohraniti široko dostopno poštno mrežo in kako ustrezno urediti razmerje med javnim interesom ter financiranjem obveznosti, ki jih država nalaga izvajalcu univerzalne poštne storitve.
»Poslovodstvo Pošte Slovenije pa mora v teh razmerah tudi »odgovorno skrbeti za finančno stabilnost družbe, njeno razvojno sposobnost, digitalno transformacijo ter investicije, ki bodo omogočale kakovostno izvajanje storitev tudi v prihodnje,« sklenejo svoj odgovor.
