12 let po bančni sanaciji: odbor, ki naj bi določil škodo, se še niti ni ustanovil

Državni zbor je komaj maja lani, enajst let od bančne sanacije, sprejel zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki je razlaščenim imetnikom obveznic in delnic omogočil učinkovito sodno varstvo, in s tem odpravil neustavnost zakona. Povedano drugače, razlaščenci naj bi zdaj le imeli možnost, da pravico poiščejo na sodišču. A se zapleta.

Leto po sprejetju zakona nobenih premikov 

Vlada Roberta Goloba je v novem zakonu predvidela ustanovitev skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, tako imenovanega poravnalnega odbora, ki mora – potem ko se konstituira – izdelati mnenje o tem, ali je nekdanjim razlaščencem zaradi učinka izrednih ukrepov sploh nastala škoda in če je škoda nastala, v kakšni meri.

A zapleta se že na začetku. Odbor sedmih strokovnjakov se tudi po enem letu še ni konstituiral:  

»Na spletni strani sodišča je objavljen seznam predlaganih kandidatov, seznam še ni dokončen, saj sta vložena predloga za izločitev posameznih kandidatov, šele ko bo seznam kandidatov "izčiščen", torej ko nihče od upravičenih predlagateljev imenovanju posameznega kandidata za člana odbora ne bo nasprotoval, bo sodišče ponovno objavilo prenovljeni seznam kandidatov in nato izdalo sklep o imenovanju odbora, v katerem bo odboru naložilo izdelavo predhodnega mnenja (4. in 6. odstavek 23. člena ZPSVIKOB-1),« so zapisali na mariborskem sodišču.

Kdo lahko sedi v odboru? Zakon predvideva dva člana na predlog vlade, enega člana na predlog Banke Slovenije, tri člane na predlog reprezentativnega združenja in enega člana, ki ga predlaga sodišče in je predsednik odbora.

Neuradno je vlada poleg izredne profesorice Jerneje Prostor v odbor predlagala nekdanjega stečajnega upravitelja SCT Leona Benigarja Tošiča. Mali delničarji pa po naših informacijah predlagajo nekdanjega viceguvernerja Andreja Ranta, nekdanjega predsednika vlade Toneta Ropa in profesorja Jožeta P. Damijana. Med tem ko se je Banka Slovenije odločila za grškega profesorja Christosa Gortsosa. Ime, ki ga bo predlagala mariborska sodnica, še ni znano.  

Predsednik Društva Mali delničarji Rajko Stanković poziva mariborsko sodnico, naj preseka gordijski vozel. Največ težav po mnenju malih delničarjev povzroča Banka Slovenije, ki "neupravičeno" zavrača predloge upravičenih predlagateljev, to zavlačevanje pa ne koristi nikomur, še dodaja.  

Šele ko se bo torej konstituiral odbor, začnejo teči zakonski roki. Odbor mora v roku šestih mesecev od konstituiranja pripraviti osnutek, nato pa po morebitnih pripombah na osnutek v treh mesecih pripraviti predhodno mnenje. In dokler mnenja odbora ni, tožbe razlaščencev mirujejo oziroma so prenesene na eno samo sodišče v državi, mariborsko. 

A imenovanje poravnalnega odbora ni edina težava zakona, mali delničarji so vložili tudi ustavno presojo člena, ki določa, da - v kolikor je škoda priznana - ta ne sme preseči 60 % priznane škode.

S pravnomočnostjo sodb po tem zakonu, ki se glasijo na Banko Slovenije kot toženo stranko, preidejo obveznosti plačila po teh sodbah na Republiko Slovenijo. Koliko bo davkoplačevalce torej stala bančna sanacija, tudi po 12 letih še ni znano.

Tožilstvo še zbira dokaze

Znano pa ni niti, ali je leta 2013 Banka Slovenije z izrednimi ukrepi šla predaleč. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je pred sedmimi leti (decembra 2018) v povezavi s sanacijo bank zoper pet fizičnih oseb podal kazensko ovadbo na specializirano državno tožilstvo zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Neuradno so bili ovadeni vsi člani Sveta Banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca, ki so leta 2013 izrekli izredne ukrepe v bankah.

Po sedmih letih smo vprašali na tožilstvo, kako daleč je preiskava suma kaznivega dejanja. Sporočili so nam, da so konec leta 2023 na sodišče vložili predlog za opravo preiskovalnega dejanja po 165a. členu. Državni tožilec s tem opravi posamezna preiskovalna dejanja in ne celotne preiskave z namenom, da pridobi dovolj podatkov za obtožnico, v nasprotnem primeru pa kazensko ovadbo zavrže.   

»Po podanem predlogu tožilstva na podlagi 165.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je preiskovalni sodnik z odredbo z dne 4. 6. 2024 odredil predlagano posamezno preiskovalno dejanje, ki je v teku. Oprava predlaganega preiskovalnega dejanja je potrebna za sprejem državnotožilske odločitve. Več podatkov vam zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov ne moremo posredovati,« so zapisali na tožilstvu.

Spomnimo: 12. decembra 2013 so stresni testi, ki jih je izvajala tuja finančna družba Oliver Wyman, pokazali, da je luknja v slovenskih bankah velika 4, 778 milijarde evrov. Davkoplačevalci smo tri največje slovenske banke dokapitalizirali v višini 3,012 milijarde evrov, na slabo banko, ki smo jo prav tako dokapitalizirali z 200 milijoni evrov, pa se je preneslo za 1,5 milijarde evrov slabih terjatev.

Ker država tudi po 12 letih še ni rešila vprašanja razlaščenih imetnikov obveznic in delnic, tako še vedno ni jasno, koliko nas bo stala bančna sanacija iz leta 2013.