Ali Kresal in Senica za dolg plačujeta oderuške obresti?

Na stanovanju Katarine Kresal, pa tudi na prostorih odvetniške pisarne Senica & partnerji ima podjetje Grad.In hipoteko v višini pol milijona evrov, pri čemer znašajo obresti 1,50 odstotka mesečno (18 odstotkov letno). To so izjemno visoke obresti, sploh če vemo, da se bančne obresti gibljejo okoli 4 odstotke na leto. (12 mesečni EURIBOR znaša okoli 2,2 %, k temu pa banke prištejejo še pribitek, ki pri stanovanjskih posojilih predstavlja vsaj še okoli 1,5 %).

Pa za take obresti lahko rečemo, da so oderuške? 

Za komentar glede tega smo vprašali kar lastnika podjetja Grad.In Boruta Brinška, a se na konkretno vprašanje ni odzval. Je pa v enem od svojih preteklih dopisovanj z nami med drugim pojasnil, da njihova podjetja pri odločanju o odobritvi naložbe zasledujejo tako denarni tok kot tudi zavarovanja.

Za komentar smo prosili še na enega pomembnega akterja, ki posoja denar na sivem trgu in ni želel biti imenovan. Pojasnil je, da je meja za to, kaj je oderuško, pri posojilu fizičnim osebam je zakonsko določena. Povsem drugače pa je po njegovem v poslovnem svetu. Tam je v ozadju vedno neki konkreten posel s konkretnimi donosi, pri čemer so lahko dogovori zelo različni. V obresti so v takih primerih navadno vključeni tudi vsi stroški in provizije itd, še dodaja. 

Oderuška pogodba opredeljena v Obligacijskem zakoniku

Ana Vezovišek, finančna mentorica v podjetju Vezovišek in partnerji je pojasnila, da morata biti izpolnjena dva pogoja, da sodišče neko pogodbo razglasi za oderuško: eden zunanji (objektivni) in eden notranji (subjektivni).  

»Objektivni pogoj pomeni, da je med tem, kar da ena stran, in tem, kar v zameno prejme, očiten in nesorazmeren razkorak. V praksi se to najpogosteje pokaže v zelo visokih obrestih pri posojilih ali pa v pretiranih dodatnih stroških, ki jih mora plačati posojilojemalec – na primer stroški za odobritev kredita, brez katerih kredita sploh ne bi mogel dobiti, in podobno.«  

V 377. členu obligacijskega zakonika je določeno, da se šteje za oderuško pogodbo, kadar so dogovorjene pogodbene ali zamudne obresti več kot za 50 odstotkov višje od zakonsko določenih zamudnih obresti, razen če upnik dokaže, da pri tem ni izkoristil dolžnikove stiske, težkega finančnega položaja ali druge šibkosti. Trenutna predpisana obrestna mera zamudnih obresti od 1. 7. do 31. 12. 2025 znaša 10,15 odstotka letno. 

Iz tega izhaja, da obrestna mera ne sme biti višja od 15,23 odstotka letno, v primeru Senica in Kresal pa znaša skoraj tri odstotke več. 

V podjetju, ki ga zastopa tudi Ana Vizovišek, so se že seznanili z več primeri oderuških pogodb. Foto: Vezovišek & Partnerji

So posamezniki dovolj poučeni glede višine obrestnih mer za najeta posojila in o tem, koliko smejo obrestne mere znašati na sivem trgu? 

Vezovišek meni, da večina posameznikov NI DOVOLJ POUČENA o višini obrestnih mer, ki jih lahko upniki zakonito zaračunavajo pri posojilih, še posebej pa NE o mejah dopustnih obresti na t. i. sivem trgu, kjer posojila pogosto niso nadzorovana s strani bank ali drugih finančnih institucij.

»Osebno menim, da posameznike, ki posojila ne dobijo v bankah in so zato primorani iskati rešitev na sivem trgu, višina obrestne mere v resnici niti ne zanima. To so pogosto ljudje, ki se znajdejo v hudi finančni ali osebni stiski in drugega izhoda sploh ne vidijo, zato so pripravljeni podpisati marsikaj. O kasnejših posledicah niti ne razmišljajo.«

Tega, ali gre v določenih primerih za oderuške obresti po besedah sogovornice, nihče – vsaj med posojilom fizičnim osebam, ne preverja vnaprej.

»To se običajno pokaže šele, ko pride do spora – na primer, ko upnik toži dolžnika ali začne izvršbo, dolžnik pa ugovarja, da je pogodba oderuška.«

V nekaterih primerih se lahko dolžnik – tako Vezovišek, obrne tudi na tržni inšpektorat ali na policijo, če meni, da je šlo za izkoriščanje stiske in da si je posojilodajalec pridobil nesorazmerno premoženjsko korist, kar lahko pomeni tudi kaznivo dejanje oderuštva.  

V družbi Vezovišek&partnerji so se seznanili že z več takšnimi primeri, izpostavili so dva. V prvem primeru je starejša gospa prejela 15 tisoč evrov gotovine, podpisala pa je pogodbo, v kateri je bilo navedeno, da je prejela 50 tisoč evrov, kar naj bi že vključevalo obresti. Po preračunu bi to pomenilo približno 35-odstotno letno obrestno mero, glede na dogovorjeno dobo vračila.

V drugem primeru si je posameznik izposodil 5 tisoč evrov, za zavarovanje pa zastavil premičnino. Mesečno je moral vračati 450 evrov, in to vse do trenutka, ko bi vrnil celotni znesek posojila – torej enkratni znesek v višini 5 tisoč evrov. V praksi je tako v približno enem letu vrnil skoraj celotno glavnico, vendar mu tega niso priznali, dokler ni vrnil še enkrat toliko, kar jasno kaže na oderuške pogoje.

V obeh primerih so predlagali prijavo na policijo. 

Ali je glede posojil na sivem trgu drugače za pravne kot za fizične osebe?

Boštjan J. Turk, pravnik in direktor inštituta za civilno in gospodarsko pravo odgovarja, da po njegovem mnenju NI razlike. 

Foto: Inštitut za civilno in gospodarsko pravo

Po njegovih besedah tudi v primeru, da si denar izposodijo pravne osebe, velja zgoraj omenjeni 377. člen obligacijskega zakonika. 

»Sankcija za oderuštvo je najstrožja sankcija v obligacijskem pravu, to pa je sankcija ničnosti. Na ničnost sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tudi, če je sklenjen kakšen drugačen dogovor med pogodbenimi strankami in je tisti za stranko kljub visokim obrestim morda pozitiven, menim, da se pravno ne bi mogel obdržati v veljavi, ker je tak pravni posel že po definiciji ničen.« 

Če so torej v pravnem poslu navedene obresti, ki znašajo na letnem nivoju npr. 20 odstotkov, bi sodišče reklo, da je tak posel ničen - ni bil nikoli sklenjen? 

Tako je, odgovarja Turk: 

»Za ničnost gre tudi v obliki pravnega interesa, zato ni možen nek svobodni dogovor, pa četudi gre za pravne osebe. Z vidika enakosti pred zakonom je treba pravno in fizično osebo obravnavati enako.«