Blaž Brodnjak želi prevzeti in integrirati banko DBS, ki temelji na 150-letni tradiciji zadružnega hranilništva.
Foto: STA
Bodo kmetje dali košarico najbolje plačanemu menedžerju Blažu Brodnjaku?
V petek bo izredna skupščina DBS, ki jo namerava prevzeti NLB. Sešla pa se bosta tudi upravna odbora Kapitalske družbe in Zadružne zveze Slovenije - na dnevnem redu je prodaja deleža v banki, v kateri so solastniki kmetje in zadruge.
Septembra 2026 je NLB podpisala pogodbi za nakup 55,04 odstotka Deželne banke Slovenije (DBS). Posel naj bi se zaključil v drugi polovici leta 2027. Javnost ga razume kot še eno bančno konsolidacijo, v resnici pa gre tudi za vprašanje, ali bo slovensko kmetijstvo še imelo banko, ki je bila ustanovljena prav zanj. Za prehransko varnost to ni postransko vprašanje, ocenjujejo nekateri naši sogovorniki. Iz NLB pa je slišati, da v primeru DBS zanje ne obstaja druga opcija, kot prevzem. Za pripojitev sicer Brodnjakova banka potrebuje tričetrtinsko večino, ki je brez kmečkega deleža nima.
Za petek sta sklicana upravni odbor Kapitalske zadruge (ki je v lasti kmetijskih zadrug, med drugim Agrarie Koper, Sloge Kranj, Kleti Brda ...) in Zadružne zveze Slovenije (združuje 58 kmetijskih in gozdarskih zadrug). Kapitalska zadruga ima v lasti 21-odstotni delež banke DBS, Zadružna zveza pa dobre štiri odstotke.
Odločitev o tem, ali bodo NLB-ju, ki jo vodi Blaž Brodnjak, tudi sami prodali deleže in omogočili prevzem DBS, po besedah naših sogovornikov v petek še ne bo sprejeta, čeprav jo bosta upravna odbora obeh stanovskih organizacij obravnavala, saj bodo o tem odločali na občnih zborih.
Zadružniki imajo skupaj s Kmečkim glasom 29,74-odstotni delež DBS, edine specializirane banke za kmetijstvo pri nas.
Spomnimo, septembra je NLB podpisala pogodbi za nakup 25,66 % delnic od Skupine PRVA in 29,38 % delnic od KD Group. Skupno si je tako zagotovila 55,04 % glasovalnih pravic v DBS. Obe pogodbi sta sklenjeni pod odložnimi pogoji. Prevzemna ponudba za preostale delnice DBS bo objavljena po pridobitvi vseh potrebnih soglasij regulatorjev. Zaključek transakcije je predviden v drugi polovici leta 2027.
NLB zanima samo prevzem
Za NLB ni druge opcije kot prevzem in integracija DBS. Če bodo zadruge dale soglasje za prodajo »zadružniškega deleža«, bo NLB to kupila; če pa se to ne bo zgodilo, bodo po naših informacijah počakali na dovoljenja regulatorjev, sklicali skupščino banke in zamenjali nadzorni svet DBS.
Za zdaj ni jasno, ali bodo kmetje prek svojih stanovskih organizacij najbolje plačanemu menedžerju pri nas Blažu Brodnjaku pri njegovih najnovejših prevzemnih načrtih prižgali zeleno luč ali ne.
Nenavadno se sicer zdi, da ob tem NLB ni naredila skrbnega pregleda DBS.
Zadružniki namreč niso povsem enotni glede odločitve, ali naj prodajo delež v banki DBS, torej, ali naj pristanejo na pripojitev banke z dolgoletno tradicijo, ki izhaja iz zadružništva, k NLB. Če delež v DBS prodajo, se bo prej ali slej utopila v največji banki v državi. Če ne prodajo, ostanejo vrata odprta za model zadružnih in specializiranih bank za kmetijstvo, ki ga poznajo v Avstriji, Italiji, Franciji, Španiji in na Nizozemskem.
»Nismo enotni glede odločitve o morebitni prodaji deleža v DBS, smo pa enotni v tem, da bi s prevzemom DBS izgubili večdesetletno izgrajevanje odnosov zadrug z DBS. Pomena tega se eni bolj zavedamo, drugi pa manj. DBS ima posluh za kmetijstvo in zadruge, dejstvo je, da kmečka populacija potrebuje specializirano banko. Slovensko zadružništvo bo na to težko pristalo. Kakšna bo odločitev, bo znano v prihodnjih dneh. Vodstvo naše stanovske organizacije nas transparentno obvešča o vsakem koraku. Dvome glede prevzema smo tudi jasno izpostavili,« poudarja eden od sogovornikov, ki ne želi biti imenovan, vodi pa eno največjih kmetijskih zadrug pri nas.
Uradne izjave ni želel dati nihče, tudi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ne. Prav tako se glede morebitnega prevzema DBS nista opredelila kmetijski minister Janez Cigler Kralj in tudi ne predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek.
Koncentracija bančnega trga
Po podatkih Evropske bančne zveze je bilo v EU leta 2024 4.834 kreditnih institucij, kar je približno 11 na milijon prebivalcev. V Sloveniji jih je po podatkih Banke Slovenije konec leta 2025 delovalo 14 (devet bank, tri hranilnice in dve podružnici tujih bank), kar je približno 6,6 na milijon prebivalcev. Teza, da je v Sloveniji bank preveč in da je združevanje nujno, glede na te podatke ne drži.
Bančni trg v Sloveniji je že zelo koncentriran. Evropska centralna banka spremlja delež bilančne vsote petih največjih bank v vsaki državi. Konec leta 2025 je bilo povprečje EU 69,3 odstotka. V Sloveniji ima po javno objavljenih bilančnih vsotah pet največjih bank okoli 80 odstotkov trga. Dve največji, NLB in OTP banka, imata skupaj približno 62 odstotkov. Banka Slovenije v letnem poročilu za lani ugotavlja, da se koncentracija v slovenskem bančnem sistemu postopoma povečuje.
S prevzemom DBS bi NLB dosegla skoraj 37-odstotni tržni delež, dve največji banki pa skupaj okoli 65 odstotkov.
Ali je to slabo?
Velike banke so lahko stabilne in učinkovite. Na majhnem trgu pa manj bank pomeni manj izbire in šibkejšo konkurenco. Banka Slovenije ugotavlja, da imajo banke pri nas najnižji delež obrestnih odhodkov v bilančni vsoti v evrskem območju, kar je odločilni dejavnik njihove visoke neto obrestne marže. Preprosto povedano: varčevalci dobijo malo, banke zaslužijo veliko. Manjša konkurenca tega ne bo spremenila.
Zagovorniki ohranitve samostojne DBS opozarjajo tudi na dejstvo, da je lastništvo bank pri nas pretežno tuje. V zahodnih članicah EU, v Nemčiji, Franciji, Italiji ali na Nizozemskem, imajo tuje banke le manjši del trga. Podobno je bilo v Sloveniji še pred dobrim desetletjem, ko so tuje banke obvladovale manj kot tretjino bančnega premoženja.
Danes je slika drugačna. Po podatkih Banke Slovenije je bilo v tretjem četrtletju lanskega leta 70 odstotkov kapitala bank v Sloveniji v rokah tujih lastnikov, 19 odstotkov pa v lasti države. Nova KBM, Abanka in SKB so danes združene v madžarski OTP banki, NLB pa je v večinski lasti mednarodnih vlagateljev.
DBS je ena redkih bank, katere lastniki so domači, v veliki meri zadružni lastniki.
Obramba prek sprememb v nadzornem svetu
Za petek je sklicana tudi izredna skupščina DBS, na kateri bodo lastniki odločali o spremembi statuta banke, ki jo predlagata uprava banke in nadzorniki. Predlagajo povečanje števila članov nadzornega sveta DBS s šest na devet članov, pri čemer bi povečali z enega na tri tudi število nadzornikov, ki so predstavniki delavcev.
Ta predlog je razumeti kot pripravo obrambe pred posegi NLB, saj predlog za povečanje števila predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu pomeni krepitev vpliva delavcev pri strateškem nadzoru in odločanju v podjetju. Teh predstavnikov pa NLB ne more odpoklicati.
DBS je manjša univerzalna banka, ki je tradicionalno močno povezana s slovenskim podeželjem, zadružništvom in kmetijstvom. Kljub približno triodstotnemu tržnemu deležu, ima DBS s 65 poslovalnicami tretjo najbolj razvejano mrežo bančnih enot v Sloveniji.
DBS je prisotna tudi v manjših krajih, od koder so se večje banke v zadnjih letih umikale in skoraj po tekočem traku zapirale svoje poslovalnice v ruralnih delih države.