
Nemški kancler Friedrich Merz ocenjuje, da je socialna država predraga. Foto: Wikipedija
Bodo v Nemčiji dodatno obdavčili bogate in njihove dediče?
Socialna država je draga. Kako jo financirati? V boju glede milijardnih primanjkljajev in varčevalnih ukrepov vodstvo nemške SPD zahteva višje davke za dobro plačane in bogate. Vodstvi CDU in CSU sta ideje o zvišanju davkov doslej ostro zavračali, očitno pa obstaja možnost, da bi se zgodilo tudi to.
»Nikakor, brez možnosti,« je doslej zatrjeval predsednik CSU Markus Söder. Zdaj pa bi se lahko v razpravi vendarle kaj premaknilo. Prvi CDU politik za proračunsko politiko namreč pravi: če je SPD pripravljena na resnične socialne reforme, se lahko tudi davek na dohodek za najvišje zaslužkarje poviša.
»Osebno menim, da je upravičeno zvišati tako imenovani davek za bogate – vendar le, če se hkrati izvedejo nujne socialne reforme,« je za nemški Bild povedal CDU poslanec Andreas Mattfeldt.
Trenutno znaša »davek za bogate« 45 odstotkov. To je pribitek na najvišjo davčno stopnjo (42 %), ki velja za obdavčljivi dohodek nad 23.152 evrov na mesec (277.826 evrov na leto). Za pare je meja 46.304 evrov na mesec (555.652 evrov na leto).
Mattfeldt želi s svojim davčnim predlogom zgraditi most do vodstva SPD. »Želim, da napredujemo. Da večina ljudi v državi opazi, stvari se premikajo naprej.« Izkušen politik je povedal, da je govoril z ljudmi, ki zaslužijo več kot pol milijona evrov na leto. Njihov odgovor pa je bil brez izjeme, da ne nasprotujejo višjemu davku, če sledijo resnične reforme.
Tudi glede davka na dediščine bi lahko prišlo do sprememb. Bild je izvedel, da obstajajo v CDU nekateri, ki si lahko predstavljajo reformo, po kateri bi morali tudi dediči podjetij plačevati davke, če podjetje nadaljujejo.
To bi lahko prav tako predstavljalo most do vodstva SPD, na primer za sprejemanje strogih rezov pri državni socialni pomoči.
Črno-rdeči dogovor bi torej lahko bil: velika reformna agenda za socialno državo (npr. manj denarja za tiste, ki nočejo delati, znižanje stanovanjskih subvencij, kasnejši upokojitveni starostni prag) – in hkrati višji davki za najvišje zaslužkarje in bogate dediče.
V koalicijski pogodbi so se omenjene stranke zavezale reformi socialnih pomoči, davčni obremenitvi srednjega razreda ter reformi pokojninskega sistema.