Atletski center Ljubljana je zasnovan kot testirno-trenažni-tekmovalni center za atletiko in nogomet. Foto: MOL
Bodo z aneksi dvigali ceno tudi pri gradnji atletskega centra Ljubljana?
Kaj imajo skupnega ljubljanski gradbeni projekti bazen Ilirija, palača Cukrarna, center Rog in atletski center Žak? Gradbinca – podjetje Makro 5 gradnje, ki na javnih natečajih v Ljubljani dobiva gradbene posle enega za drugim. V javnosti za to celo velja prepričanje, da gre za hišnega gradbinca Mestne občine Ljubljana.
»Skladno s postopki se redno prijavljamo na javne razpise, pri čemer dosledno spoštujemo vso veljavno zakonodajo in razpisne pogoje. Rezultati naših prijav odražajo konkurenčnost naše ponudbe, ne pa naključja ali drugih dejavnikov,« pojasnjujejo v Marko 5 gradnjah, ko jih vprašamo, kako komentirajo številne dobljene projekte na območju Ljubljane.
»Mestna občina Ljubljana je ambiciozen investitor, ki v našem okolju spodbuja investicije. Poslanstvo našega podjetja je realizacija projektov, zato se aktivno prijavljamo na vse razpisane projekte v Ljubljani. Vsekakor pa si želimo sodelovanja z vsemi večjimi in ambicioznimi investitorji.«
Naslednji ambiciozen projekt, ki se ga bo v sodelovanju z Makro 5 lotila MOL, je gradnja atletskega centra Žak. Na MOL so nedavno pojasnili, da je vrednost projekta dobrih 108 milijonov, se je pa vseeno skupni znesek zaradi drugih storitev zvišal za 23 milijonov in naj bi se tako ustavil pri 135,7 milijona evrov.
MOL na vprašanje, ali se lahko projekt še podraži, odgovarjajo, da to ni predvideno, a nekaterih, sploh glede na izkušnje pri gradnji bazena Ilirija, to pojasnilo ne pomiri. Zaradi visokega investicijskega vložka je burno tudi v mestnem svetu, kjer opozicijski svetniki opozarjajo, da bo projekt po stroških "pariral" Stožicam.
Razpis za gradnjo atletskega centra je MOL objavil oktobra 2024. Gradnja bo vključevala glavni atletski stadion z atletsko dvorano in skupnimi prostori, pomožni stadion s kletno etažo s parkirnimi površinami, dvorano za mete s shrambami, ureditev zelenih in utrjenih površin ter prometno in komunalno ureditev centra. Glavni atletski stadion bo imel 4777 pokritih sedežev, atletska dvorana bo imela 1648 sedežev, pomožni atletski stadion pa 315 sedežev. Atletski center Ljubljana je zasnovan kot testirno-trenažni-tekmovalni center za atletiko in nogomet. Športniki in športnice bodo tako dobili nov sodoben atletski center, s čimer bodo vzpostavljeni kakovostni pogoji za treninge in doseganje vrhunskih rezultatov. Atletski center bo omogočal izvedbo tekmovanj na visoki ravni.
Aneks na aneks
Pretekli projekti Marko 5 gradnje z MOL kažejo, da so aneksi stalna spremljevalka, ki draži projekte.
Tak primer je prenova bazenskega kompleksa Ilirija, ki so ga odprli marca. Ob podpisu gradbene pogodbe februarja 2022 je bila pogodbena vrednost za gradnjo kopališča slabih 43,5 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Med gradnjo se je na račun dodatnih in nepredvidenih del vrednost projekta podražila na 51,2 milijona evrov brez davka. Občina je z družbo Makro 5 gradnje podpisala 18 aneksov, ki so torej prvotno pogodbeno vrednost povišali za 7,8 milijona evrov brez davka.
V podjetju Makro 5 pojasnjujejo, da so le trije od 18 aneksov vključevali spremembe finančne vrednosti v skupni vrednosti 7,8 milijona evrov, kar je manj kot 18 % celotne vrednosti, zakon pa dovoljuje do 30 %.
»Te spremembe so izključno rezultat dodatnih del, ki so bila predhodno usklajena in potrjena s strani nadzornega organa in naročnika. Ostali aneksi so se nanašali na nominacije podizvajalcev in podaljšanje roka in ne vplivajo na pogodbeno vrednost.«
V podjetju še dodajajo, da so pri projektu Ilirija obračunali zgolj tista dela, ki so bila naročena. Projekt Ilirja se je med gradnjo dopolnjeval in izboljševal. Omenijo izboljšano varnost pri izvozu iz garažne hiše, ki je povlekel za seboj ureditev podhoda, kar ni bilo predvideno v osnovnem projektu.
Po odprtju kopališča se je ob aprilskem deževju pokazalo, da niso ustrezno uredili odtekanja vode. Posnetek, ki je zaokrožil na družabnem omrežju X, kaže, kako je voda tekla s strehe novozgrajenega objekta.
Do dodatnih in nepredvidenih del je prišlo tudi med gradnjo in prenovo centra Rog. Cena, ki je bila s pogodbo med podjetjem Makro 5 gradnje in MOL dogovorjena septembra 2022 je znašala 17,3 milijona evrov, po podpisih več aneksov pa se je zvišala za 3,8 milijona evrov z DDV. Makro 5 gradnje so po pogajanjih in bistvenem znižanju cene dobile tudi projekt prenove palače Cukrarna. Cene so v pogajanjih zniževali, ker so vsi ponudniki podali bistveno višje cene od pričakovanj občine – župan Zoran Janković je namreč dejal, da bodo vse ponudbe, ki bodo višje od 5,5 milijona evrov, zavrnili in objavili novo javno naročilo. Izvedli so drugi krog pogajanj, kjer je podjetje Makro 5 gradnje občini ponudilo, da opravi dela za nekaj manj kot 5,53 milijona evrov brez davka – v prvi ponudbi je njihova cena znašala 7,65 milijona evrov. Prenova centra, ki bo namenjen mladim, je še v teku in naj bi bila zaključena v tem letu.
Slabo projektiranje in načrtovanje
Čeprav se nam zaradi aneksov in naročanja dodatnih del zdi, da se na tak način projekt draži, pojasnjuje Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, tukaj ne gre za podražitev »temveč spremembe pogodbene vrednosti zaradi spremembe izvedenih količin. Do sklenitve aneksa pride takrat, ko pride do dodatnih del, ki niso bila zajeta v razpisni in projektni dokumentaciji. Aneks je treba skleniti, ko se spremeni količina opravljenih del v primerjavi s pogodbenimi izhodišči.«
Doda, da morajo biti vsa izvedena več, manj ali dodatna dela evidentirana v zakonsko predpisani gradbeni dokumentaciji in so kot taka predmet obravnave med naročnikom, pooblaščenim nadzornikom in izvajalcem. Če je teh del več, lahko jih je tudi manj, kot je bilo predvideno v projektni in kasneje v razpisni in pogodbeni dokumentaciji, se seveda spremeni tudi končna vrednost, a do tega ne pride zaradi podražitev cen/EM – le to je po podpisu pogodbe strogo prepovedano – temveč zaradi spremenjenih količin dela.
Po besedah Ficka do tega lahko prihaja zaradi slabe ocene projektanta, ki določenih del ni predvidel v projektni dokumentaciji, ki naročniku služi pri pripravi razpisne dokumentacije, ali pa so se med gradnjo pojavila dela, ki jih ni nihče pričakoval, torej tako imenovana nepredvidena dela.
Ficko še tudi opozori, da je lahko predvidena razpisna vrednost, ki jo določa naročnik, ravno zaradi slabo ocenjenih popisov del ter projektantskih cen/EM, ocenjena prenizko ali pa je na meji.
»V takem primeru obstaja možnost, da ima projektant napačna cenovna izhodišča po enoti mere del, ki se izvajajo. To se je še posebej dogajalo v zadnjem petletnem obdobju, ko so cene storitev dela in gradbenih materialov in izdelkov skokovito narasle, projektanti pa pri pripravi projektne, naročniki pa razpisne dokumentacije tega niso upoštevali. Možen je tudi napačen popis del oziroma napačna izhodišča, zaradi katerih so bile napačno ocenjene količine del.«
Vse to so torej razlogi, do katerih lahko pride do razkoraka med pogodbenimi količinami in kasneje med gradnjo z dejanskim stanjem izvedenih del na gradbišču. Takšnih primerov je bilo v praksi že zelo veliko in doda, da dvomi, da bi občina namerno nižala izhodiščno razpisno oceno, da bi jo kasneje izvajalec del lahko dvigoval z aneksi. Sprašuje se po logiki takega sklepanja.
Z njim se strinjajo tudi v Makro 5 gradnjah, kjer dodajajo, da bi morala država na tem področju bolje urediti celoten proces: »od tega, da se projektanti zavežejo, da izračunajo točne ocene projektov, do tega, da država poenoti stališče glede vprašanja podražitev zaradi indeksacije, kar je bil velik problem med gradnjo bazenskega kompleksa Ilirija, za kar smo bili kot izvajalec prikrajšani do teh podražitev, dodajajo.«
