Božičnica: Jastrebi že krožijo nad podjetji, Elan bo moral po kredit

»V mednarodnih družbah načrtujemo investicijske in razvojne cikle preko daljšega razdobja. Ker navedenega nismo načrtovali, bomo posegli po različnih virih financiranja za uresničitev zakonodajnih določb,« so na vprašanje Info360, ali so neuradne govorice, da bodo denar za izplačila božičnic poiskali na finančnih trgih, odgovorili iz Elana.

Božičnica ogroža tudi poslovanje podjetja GaiaCell, kjer poizkušajo rešiti vzorce tkiv in celic propadle Biobanke. V GaiaCellu so se znašli pred finančnim breznom in imajo težave že pri plačevanju dobaviteljev.

»Prejeli smo opomin IstraBenz pred odpovedjo pogodbe. Sredstev za plačilo, kljub vsem naporom, preprosto nimamo! Obveznosti do zaposlenih, plača, prispevki in sedaj še dodatno božičnica, so prioritetna. Ob fiksnih mesečnih stroških poslovanja. Ko prekinejo dobavo plina, ga bo v sistemu le še za nekaj dni. Pričakujem, da starše- lastnike matičnih celic obvestite o situaciji, ker mi te možnosti nimamo zaradi vaše omejitve dostopa do kontaktov, saj je grožena vitalnost vzorcev, in predlagate rešitev za plačilo,« je v elektronskem pismu odločevalcem na ministrstvih in pristojnih državnih agencijah pretekli teden zapisala direktorica podjetja Gordana Kalan Živčec. V telefonskem pogovoru nam je potrdila, da za zdaj božičnice ne bodo mogli izplačati. 

Neuradne informacije, da se bodo za izplačilo božičnic primorani sredstva poiskati na finančnih trgih, smo preverjali tudi pri drugih podjetjih, vendar odgovorov nismo prejeli.

Nekatera večja podjetja pa že prek medijev sporočajo, kako visoke božičnice bodo izplačala svojim zaposlenim letos. Trgovca Spar in Hofer bosta zaposlenim izplačala minimalno božičnico, torej 639 evrov. Slovenske železnice bodo zaposlene nagradile s 1.100 evri bruto. Po spletu pa je zaokrožila tudi najava podjetja Datalab pod vodstvom podjetnika Andreja Mertlja. Tam naj bi zaposleni v povprečju dobili 14.600 evrov bruto.

Jastrebi že krožijo

Finančne težave nekaterih podjetij zaradi božičnice pa odpirajo nove poslovnosti priložnosti. Tako je v slovenskih medijih že možno zaslediti oglase (glejte spodaj), ki podjetjem obljubljajo kredite za izplačilo božičnic. Eno izmed teh podjetij potencialnim strankam obljublja, da lahko pridobijo kredit v višini od 20 do 100 tisoč evrov že v 24 urah.

Podroben pogled podjetja razkrije, da je dejavnost za kreditiranje spremenilo šele letos, potem ko so se zamenjali lastniki. Leta 2022 ustanovljeno podjetje se je v prvih letih poslovanja ukvarjalo s popravili in vzdrževanjem računalnikov.

In kako »jastrebe« vidijo pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS)?

»Kratkoročni krediti so koristni zgolj v izjemnih primerih, sicer pa predstavljajo dodatno destabilizacijo poslovanja. Ob tako grobih posegih države v poslovanje gospodarskih družb je pričakovati razraščanje špekulativnih izkoriščanj, v katerih bodo najkrajšo potegnila podjetja in s tem tudi delavci,« so poudarili pri ZDS.

Delodajalci pripravljajo ustavno presojo

Pri ZDS sicer še vedno vztrajajo pri ustavni presoji zakona, ki je uzakonil obvezno božičnico. Kdaj bodo to storili, še ni znano. So pa vladi predlagali določene ukrepe, ki naj bi podjetjem pomagali omiliti negativne posledice božičnice: 

»Odgovorov nismo dobili, dobili pa smo obvezno božičnico, ki predstavlja novo obremenitev gospodarskih družb z novo državno regulacijo, ki posega na področje temeljnih pravic gospodarskih družb oziroma civilne družbe. Zavedamo se, da bo neki delež delodajalcev zaradi tega ukrepa zaprl vrata in posledično bodo zaposleni ostali zaradi vztrajanja vlade brez službe.« 

Delodajalci so tudi poudarili, da bodo vsa podjetja spoštovala zakon o božičnici.

»Razen tistih, ki bodo šli zaradi tega v stečaj,« so poudarili.

Problem je tudi, ker nekatera podjetja po kolektivnih pogodbah že izplačujejo delovno uspešnost. Kljub temu pa bodo morali izplačati tudi zakonsko predviden zimski regres oziroma božičnico v višini 639 evrov. Zaradi tega so nekateri tudi že odpovedali predvidene novoletne zabave s pogostitvami, saj sredstev ni neomejeno. 

Pri Gospodarski zbornici Slovenije so vlado Roberta Goloba pozvali, naj aktivira shemo skrajšanega delovnika. Vlada na petkovi seji tega ni storila. Golob je po poročanju slovenskih medijev v soboto dejal, da država pomaga gospodarstvu ves čas.

Shema skrajšanega delovnega časa bo tudi tema četrtkove oddaje V središču.

Kdo bo »tenko piskal«?

Po podatkih združenja je 60 odstotkov delodajalcev v letu 2024 izplačalo višjo božičnico iz naslova poslovne uspešnosti, kot pa jo je sedaj predpisala vlada oziroma državni zbor.

»Zato ponavljamo, prostovoljnost izjemno dobro deluje. Splošna obveznost božičnice pa na drugi strani grobo sankcionira podjetja, ki si tega ne morejo privoščiti,« pravijo pri ZDS.

In kateri gospodarski sektorji bodo najbolj na tnalu zaradi božičnice?

»Delovno intenzivne panoge imajo že sicer, tradicionalno, nižje marže poslovanja. In ti bodo »zelo tenko piskali«. Podjetja, ki iz različnih razlogov poslujejo z izgubo, bodo dobila zelo slabo božično darilo od vlade,« menijo pri ZDS.

Delodajalci so tudi poudarili, da povečanje stroškov na eni strani nujno pomeni zniževanje drugih stroškov, če podjetje deluje trajnostno. »Denar je treba nekje vzeti, pa naj bodo to planirane investicije, pritisk na dobavitelje (ne pozabiti, da vsak dobavitelj tudi zaposluje, in je se tem v še večjih težavah) … Manjši bodo dobički in od tega pobrani davki.  Nekatera  podjetja, ki so že zdaj na robu profitabilnosti, bodo bodisi odpuščala, bodisi prenehala s poslovanjem ali pa bodo prenesli vsaj del poslovanja v tujino,« so delodajalci še zapisali v odgovorih za Info360.

Golobova božičnica: boste tudi vi v 2026 zaradi nje plačevali več davka?

Uredništvo

25. november 2025