Brata, ki na sivem finančnem trgu obračata milijone

Podjetje Grad.In, ki je v lasti Branka in Boruta Brinška, je konec aprila 2025 za samostojnega podjetnika - Avtoprevozništvo Anton Grandovec, predlagalo začetek postopek prisilne poravnave. Grandovec namreč podjetju Grad.In dolguje dobrih 4,5 milijona evrov (od tega 811.293,72 evra obresti). Postopek prisilne poravnave je bil že uveden tudi za podjetje Grantran, ki je v lasti Martine Zrnec, partnerice od Grandovca.

Na 15 njenih zemljišč (nekatera so stavbna) v skupni izmeri skoraj 17 tisoč kvadratnih metrov, je Grad.In že vpisal hipoteke. Pri tem pa jih je za nekaj dni prehitela Borza terjatev, ki je hipoteke vpisala za zavarovanje terjatve v višini 1,1 milijona evrov. 

Kot so povedali viri, naj bi bila prav brata Brinšek tista, ki naj bi stala za Grandovcem. Brez njune finančne podpore bi namreč dokaj hitro zaključil poslovno pot, so nam povedali.

Javnosti neznana financerja

Brata Brinšek sta širši javnosti neznana. Njunih fotografij na spletnem omrežju ni najti, iz uradnih registrov je razvidno le, da imata bivališča prijavljena v razkošnih hišah z bazenoma.

Borut Brinšek je glede poslovnih začetkov za Info360 povedal, da gre za družinski posel, v katerega je bila na začetku vključena tudi mama, zdaj pa posle vodita sama z bratom. 

»Že več desetletij se ukvarjamo z raznimi oblikami financiranja, finančnih storitev in investicij v nepremičnine.«

Grandovcu in njegovi partnerki Martini Zrnec nudijo finančne storitve že vrsto let, je potrdil Brinšek.

»Podjetja gospoda Grandovca so bila naša dolgoletna stranka, sodelovanje je bilo korektno.«

Sta torej prav onadva z bratom tista – kot navajajo viri, ki stojita za Grandovcem, saj se denar nazadnje steka k njima?

»Sodelujemo z veliko poslovnimi subjekti in bi morali tako po tej logiki biti za vsakim od naših partnerjev 'v ozadju'? Ali se tudi za banke smatra, da so dejanski lastniki ’v ozadju’, ko gre za njihove finančne naložbe in posojila, saj se končno tudi k njim steka finančni tok?,« je z vprašanjem odgovoril Brinšek.

Dodal je še, da v poslovanje podjetij Grandovca kakor tudi nobenega drugega podjetja, ki koristi njihove usluge, niso vključeni glede poslovnih odločitev, strategij, odločanja in vizij.

Ob tem je treba vedeti, da si podjetniki oziroma fizične osebe denar na sivem trgu za visoke obresti izposojajo, ker bodisi denarja zaradi kreditne nesposobnosti pri bankah ne bi več dobili ali denar nemudoma potrebujejo.

Nepoplačani dolgovi iz leta 2016, a kljub temu še nova posojila

Iz predloga za začetek prisilne poravnave, ki jo je podalo podjetje Brinškov – Grad.In  izhaja, da je ena od obveznosti Grandovca v višini 300 tisoč evrov zapadla že 14. januarja 2016.

Zakaj so mu torej denar še posojali, če jim določenih glavnic ni poplačeval? Banke namreč dolžnikom ne bi dajale dodatnih posojil v primeru, da stara niso poplačana.

»Naše poslovne odločitve prilagajamo trenutnim situacijam in glede na to, da je Grandovec poravnaval mesečne obveznosti iz naslova obresti, glavnica pa je bila zavarovana, potrebe po unovčenju le-tega ni bilo,« je odgovoril Brinšek.

Ko je prišlo do podaljševanja valut obveznosti, so pri Grandovcu pridobili informacijo, da nekih posebnih težav v poslovanju ni, da se plačila nanašajo na sezonsko izvedbo gradbenih del. S pričetkom pomladi naj bi se po besedah Brinška začeli izvajati veliki gradbeni projekti, pri katerih je bilo načrtovano, da bo Grandovec sodeloval (izgradnja nove železniške postaje v Ljubljani, drugi tir …).

»V začetku aprila 2025 je bilo iz e-bonitete razvidno, da imajo Anton Grandovec in z njim povezane družbe s strani drugih upnikov že blokirane račune. Takrat smo spoznali, da je stvar resna, in smo zaradi zavarovanja in izterjave naših terjatev vložili predloge za izvršbo. Šele po objavah v medijih smo ugotovili razsežnosti njegovih težav in da nismo bili pravilno seznanjeni o finančnem stanju Antona Grandovca.«

Podjetnik Anton Grandovec, ki dolguje več milijonov evrov. Foto: Uredništvo 

Na vprašanje, kako bodo torej zoper Grandovca ukrepali, glede na to, da so bili očitno zavedeni, je Brinšek dejal, da zdaj proučujejo vse možnosti morebitnih nadaljnjih ukrepov: »Kot upnik smo do sedaj izvedli vse ukrepe, da bi zagotovili poplačilo svojih terjatev.«

Pri izterjavi sta bila Brinška že uspešna pri turškemu podjetju Yapi Merkezi, ki skupaj s Kolektorjem gradi drugi tir. Od leta 2023 sta mu nakazovala milijonska posojila, po tem, ko je zašel v veliko finančno stisko pa tudi blokirala račune. A obveznosti sta dobila v celoti poravnane obveznosti: »Poplačilo dolga smo v celoti prejeli na naš TRR«, je povedal Brinšek, solastnik podjetja Grad.In.

Kako pa se bo pri njihovem poslovanju poznalo, če dolga ne bodo uspeli izterjati od Grandovca:

»Upam, da se bo zadeva rešila kar se da ugodno za naše družbe. Njihove obveznosti pa ne predstavljajo likvidnostnih problemov našim podjetjem,« je zaključil pomemben igralec na sivem finančnem trgu.

Kje vse se pojavljata Brinška

Sodeč po uradnih podatkih sta solastnika ali zastopnika v petnajstih podjetjih, med njimi tudi v podjetju E-Solventa. To je v začetku leta 2011, torej tik pred začetkom stečaja SCT, od posameznih upnikov poceni odkupilo za dobrih 500 tisoč evrov bruto zavarovanih terjatev in iz tega ustvarilo zgodbo o uspehu. Siol je leta 2017 poročal, da sta iz te zgodbe prejela približno 900 tisoč evrov poplačil, in tako ustvarilo 400 tisoč evrov čistega dobička.

Kupila sta tudi nekdanje poslovne prostore na Slovenski cesti, kjer je imel pisarno pokojni Ivan Zidar, od njegove soproge Vincencije Lambergar pa sta kupila polovico družinske hiše na Zelenovi ulici v Ljubljani.

Po informacijah naših virov naj bi tudi Grandovec prve stroje za delo pridobil iz stečaja SCT. Tam je bil stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič, ki je bil tudi odvetnik E-Solvente (kot ta je vlagal izvršbe na premoženju propadlega gradbinca, je poročal Siol). Podjetje Grad.In (v lasti Brinškov) zdaj predlaga, da se Benigar Tošiča imenuje za upravitelja Grandovčeve prisilne poravnave.

Sto tisoč evrov denarne kazni zaradi podkupnin

Prezadolženi Grandovec, ki je bil vrsto let hišni dobavitelj Železniškega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP), partnerja pri vseh največjih železniških infrastrukturnih projektih v državi, pa denar še ima. Pred kratkim je namreč priznal 24 dejanj dajanja podkupnine kontrolorjem na tehničnih pregledih, da so njegove tovornjake označili za tehnično brezhibne, čeprav to niso bili. S tožilstvom je podpisal sporazum, v katerem se je dogovoril za pogojno kazen tri leta zapora s triletno preizkusno dobo in 90.000 evrov denarne kazni. 4. novembra 2024 je že nakazal še dodatnih 10.000 evrov Oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v ljubljanskem UKC. Tam bodo sredstva porabili v skladu s potrebami klinike.

Iz Specializiranega državnega tožilstva so za Info360 povedali, da bo rok za plačilo 90 tisoč evrov začel teči potem, ko bo sodišče sporazum o priznanju krivde sprejelo in bo s tem postala sodba na podlagi priznanja krivde pravnomočna.

»V konkretnem primeru je s sporazumom sklenjeno obročno plačilo v 24. mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. dne v mesecu po pravnomočnosti sodbe. Če obtoženi zamudi s plačilom posameznega obroka, lahko sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka dva dnevna zneska denarne kazni, upoštevaje določila Kazenskega zakonika RS, določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev.«

Podjetnik Grandovec: »Plačeval sem njihove zapadle terjatve, na koncu pa nasrkal«

10. maj 2025