Računsko sodišče pod vodstvom Jane Ahčin (levo) je končalo revizijo imenovanja postopkov nadzornikov v družbah, ki jih upravlja SDH. Sto strani pripomb Žige Debeljaka (desno) na ugotovitve revizorjev je objavo revizije zamaknilo. Bomo do volitev izvedeli, kako so kadrovali na SDH? Foto: F.A.Bobo
Debeljakov SDH na predlog revizije Računskega sodišča spisal kar sto strani pripomb
Bomo do volitev izvedeli, kako so na SDH kadrovali nadzornike državnih družb?
Računsko sodišče je končalo revizijo postopkov imenovanja nadzornikov gospodarskih družb, ki jih upravlja Slovenski državni holding pod vodstvom Žige Debeljaka. Ta na svoji funkciji ter dveh nadzorniških pozicijah na leto prejme več kot 311.000 evrov bruto, zato ne čudi, da si želi oddelati še en mandat na vrhu SDH.
Računsko sodišče je končalo revizijo kandidacijskih postopkov za imenovanje članov nadzornih svetov družb v upravljanju Slovenskega državnega holdinga (SDH). Krovni upravljalec državnega premoženja upravlja deleže v več deset gospodarskih družbah v skupni višini več kot 13 milijard evrov.
Kaj je ugotovil pregled kadrovanja v podjetijih, ki jih upravlja holding pod vodstvom enega ključnih ljudi kroga Roberta Goloba Žiga Debeljak?
Za zdaj računsko sodišče ugotovitev ne more javno objaviti oziroma končati revizijskega postopka, saj je SDH vložil ugovor na izdani predlog revizijskega poročila. O ugovoru revidiranca bo odločal senat računskega sodišča.
Po neuradnih informacijah ugovor SDH na ugotovitve revizorjev glede postopkov kadrovanja nadzornikov v različna državna podjetja obsega okoli 100 strani; kot je razumeti, je ključna ugotovitev, da so se številna kadrovanja - ne glede na natančno predpisane postopke - predvsem v glavnih družbah, na primer Telekom Slovenija, odvijali nenavadno. Tako so bili za nadzornike teh družb na primer izbrani ljudje, ki so bili na seznamu nadzornikov, ki lahko opravljajo to funkcijo, le nekaj dni in ne glede na to, da so za funkcijo obstajali tudi drugi primerni oziroma kakovostni kandidati.
To bi lahko kazalo, da so bili določeni pomembni izbirni postopki farsa in so se dejansko izpeljali le zato, da se je zadostilo formalnim pogojem. Imenovani nadzorniki pa so dejansko izbrani oziroma dogovorjeni še pred izpeljavo postopkov.
SDH je po neuradnih informacijah v postopku revizije nastopal agresivno in skušal storiti vse, da bi se ugotovitve računskega sodišča omehčale.
Se bo pri reviziji ponovila zgodba KPK?
Ali je mogoče pričakovati, da bo postopek revizije kadrovanja pod taktirko SDH končan in objavljen še pred volitvami ali pa bomo priča poskusom zavlačevanja in minimiziranja ugotovitev, kot se to dogaja v primeru Golobovih postopkov pred protikorupcijsko komisijo?
»Senat je dolžan odločiti o vseh ugovornih navedbah revidiranca na seji senata. Sklicev seje je glede na obseg in zahtevnost ugovora lahko tudi več. Pred izdajo revizijskega poročila se nato opravi še redakcija besedila, zato natančnega roka objave oziroma izdaje revizijskega poročila ni možno predvideti«, previdno odgovarjajo na računskem sodišču.
Eno od vprašanj, ki se je po neuradnih informacijah pojavilo v reviziji, je tudi morebitna spornost »dvojnega« položaja Žige Debeljaka, ki je predsednik uprave SDH in hkrati tudi na primer predsednik nadzornega sveta Telekom Slovenija. Kot predsednik uprave SDH namreč na svoji funkciji skrbi za interese SDH, kot prvi nadzornik Telekom Slovenija pa mora skrbeti za interese največjega telekomunikacijskega operaterja pri nas.
Žiga Debeljak je sicer tudi predsednik nadzornega sveta družbe Gen. Vse funkcije mu po zadnje objavljenih podatkih skupaj z bonitetami, regresom in potnimi stroški prinesejo 311.453 evrov bruto na leto - preračunano v mesečni prihodek je to 25.954 evrov bruto.
Pregledujejo tudi druge kadrovske izbire
Računsko sodišče je Golobovo koalicijo leta 2024 razburjalo z revizijo predloga zaključnega računa proračuna za leto 2023, v okviru katere je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. Kot so ugotovili revizorji, ministrstvo za pravosodje ni ravnalo v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti, ministrstvo za finance pa ni imelo podlage za prerazporeditev denarja za nakup te nepremičnine.
Sledila je odločitev, ki jo je marsikdo razumel kot maščevanje kritičnemu neodvisnemu nadzornemu organu - vlada je pri sprejemanju proračunov za leti 2025 in 2026 namreč zmanjšala sredstva računskemu sodišču. Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin je tedaj javno opozorila takole:
»Takšno zmanjšanje ogroža finančno neodvisnost organa, ki je nujna za njegovo ustavno vlogo nadzora nad porabo javnega denarja.«
Iz objave na spletni strani računskega sodišča je razvidno, da je v teku tudi revizija kandidacijskih postopkov za imenovanje članov nadzornih svetov družb v upravljanju vlade Republike Slovenije. Sklep o izvedbi te revizije je bil izdan maja lani. Ta revizijski postopek je v fazi zaključevanja izvedbe pri revidirancih, ko bo pripravljen osnutek poročila in po opravljenem razčiščevanju z revidiranci ter morebitnem ugovornem postopku, bo izdano revizijsko poročilo. Kdaj bo ta proces končan, zaradi kompleksnosti obravnavane tematike in vključenosti več revidirancev, na računskem sodišču ne morejo natančno oceniti.
