Delati ali živeti od državne pomoči; kaj se bolj izplača?

Ob romski problematiki je v javnosti zaokrožila tabela ljudske iniciative Šentjernej z izračuni socialnih transferjev brezposelnih staršev, ki so brez premoženja. Ob visokih zneskih in dodatnih ugodnostih, ki v te zneske niso zajete, so pa tisti iz socialnega dna do njih upravičeni (brezplačni vrtec, subvencija za najemnino stanovanja, plačan obvezni zdravstveni prispevek, 100-odstotno subvencionirane malice in kosila za učence, brezplačni učbeniki, pomoč s paketi hrane, pogrebnina, posmrtnina, oprostitev plačila stroškov oskrbe v domu za starejše …) se je marsikdo, sploh pa tisti, z minimalnimi dohodki vprašal, ali se jim izplača hoditi v službo.

Naredili smo primerjavo.

Zanimalo nas je, koliko denarja dobita na račun starša BREZ PREMOŽENJA z dvema ali s tremi osnovnošolskimi otroki, ki prejemata minimalni plači, in koliko brezposelna starša, prav tako brez premoženja in z istim številom otrok.

Nekaj sto evrov razlike v prid zaposlenemu

Par z dvema osnovnošolskima otrokoma, ki prejema skupaj 1858 evrov neto minimalne plače mesečno – brez dodatka za delovno dobo (oziroma okoli 1928 evrov, če upoštevamo dohodninsko olajšavo za vzdrževane družinske člane), je upravičen do otroškega dodatka v višini 314,17 evra mesečno, pri čemer morata mesečno plačati 74,34 evra obveznega zdravstvenega prispevka. Če to upoštevamo, imata na mesec 2168 evrov razpoložljivega dohodka. V primeru, da imata tri otroke, jima mesečno pripada še dodatek za veliko družino in nekoliko višja dohodninska olajšava za otroke in višji otroški dodatek, zato imata v tem primeru 2315 evrov razpoložljivega dohodka.

Dva brezposelna, ki imata dva otroka, pa lahko dobita 1114,28 evra denarne socialne pomoči (DSP) in 301,99 evra otroškega dodatka. V plus jima gre še, da jima ni treba plačevati obveznega zdravstvenega prispevka (74,36 evra), torej skupaj od države prejmeta 1490,64 evra. V primeru, da ima brezposleni par tri otroke pa starša prejmeta 1853,3 evra. 

To pomeni, da brezposelni par z dvema otrokoma prejme 677 evrov manj od zaposlenega para. Med tem ko je ta razlika pri treh otrocih manjša. Brezposelni par s tremi otroci prejme le 461 evrov manj od zaposlenega para s tremi otroki.

Iz zgoraj opisanih preračunov izhaja, da je razlika med tistimi, ki v službi delajo za minimalno plačo, in onimi, ki so doma, le nekaj sto evrov. Se pa ta razlika lahko hitro izniči ali celo obrne brezposelnim v prid. Socialno ogroženim namreč ni treba plačevati RTV prispevka, imajo več časa in možnosti za delo na črno, lažje dobijo izredno denarno socialno pomoč, veliko med njimi jih ne plačuje vode, elektrike, odvoza smeti. Dobivajo pakete s hrano itd.

Slovenija je socialna država. Kot taka je prav, da zaščiti nemočne državljane, a žal je med njimi določen odstotek takih, ki so nemočni le navidezno oziroma za potrebe izkoriščanja socialnih transferjev.

Slovenija ostaja na vrhu med državami EU, kjer je stopnja hude materialne in socialne izključenosti najnižja. Po podatkih SURS bi bilo tveganju revščine, brez upoštevanja socialnih transferjev, v letu 2024 izpostavljenih 21,2 odstotka prebivalstva Slovenije oziroma 444.000 oseb.

Vir: MDDSZ

Opomba: 

Izredna denarna socialna pomoč se dodeli, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Ker zakon ne določa, kaj je to materialna ogroženost, je odločitev o tem prepuščena centru za socialno delo, ki odloča po prostem preudarku. To pomeni, da center za socialno delo v vsakem konkretnem primeru posebej ugotavlja, ali je samska oseba ali družina v materialni ogroženosti in če ugotovi, da je, se odloča ali ji bo dodelil izredno denarno socialno pomoč in koliko (glede na potrebe), ali ne. Pri tem je treba poudariti tudi, da mora vlagatelj sam dokazati obstoj materialne ogroženosti in razloge, zaradi katerih potrebuje to pomoč ter jih tudi natančno obrazložiti. Prav tako mora pomoč porabiti točno za namen, za katerega mu je bila dodeljena in CSD v zakonsko določenem roku predložiti dokazila o namenski porabi. Če tega ne stori, 14 mesecev ne more biti upravičen do te pomoči. Višina te pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine (1 cenzusa), v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve denarne socialne pomoči (npr. naravne nesreče). Pri izračunu je upoštevan 2x cenzusa družine, kot max. znesek, ki ga lahko družina prejme letno, ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev, deljen z 12, za upoštevanje mesečnega zneska. Navedeno ne pomeni, da lahko družina vsak mesec ta znesek tudi dejansko prejme.