Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek (levo), Andrej Ribič predsednik uprave DARS (na sredini) in Dari Južna (desno), ki ima v lasti gradbeno podjetje CGP Novo mesto. Foto: STA in DKOM.
Dokončno: DKOM - Izgradnja tropasovnice na Lukovici gre v roke Darija Južne
Državna revizijska komisija (DKOM) pod vodstvom Sama Červeka je zavrnila zahtevek za revizijo vlagatelja Mapri proasfalt v zadevi širitve avtocestnega pasa na Lukovici. DKOM je presodil, da DARS pod vodstvom Andreja Ribiča pri ponovni izbiri ponudnika CGP Novo mesto, ni ravnal nezakonito. 90-milijonski projekt tropasovnice na Lukovici gre torej v roke Darija Južne.
Projekt širitve štajerske avtoceste pred Ljubljano bo torej dokončno gradilo podjetje CGP Novo mesto. Saga se je začela spomladi, ko smo poročali, da je DARS izbral sicer najugodnejšo ponudbo, to je bilo podjetje CGP Novo mesto, vendar pri tem dopustil, da je ponudnik ob oddaji storil napako. Pritožba na DKOM s strani drugo uvrščenega ponudnika Mapri proasfalt je bila sicer uspešna, vendar je po mnenju naših sogovornikov - sicer dolgoletnih strokovnjakov s področja javnega naročanja - DKOM dal napotke, kako mora DARS popraviti odločitev, da bi posel lahko dobilo izbrano podjetje.
Državna revizijska komisija ni ugotovila naročnikovih kršitev (DARS op.p.) pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika (CGP Novo mesto op.p.). Vlagatelj (Mapri proasfalt op.p.) ni izkazal naročnikovih kršitev, ko je umanjkanje negativnega predznaka cene odkupa ene izmed postavk ponudbenega predračuna označil za očitno napako in jo spregledal. Prav tako vlagatelj ni izkazal naročnikovih kršitev pri odpravi računskih napak v ponudbi izbranega ponudnika.
Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, so zapisali.
Stroka opozarja na nevarno spremembo prakse
Po pogovoru z več strokovnjaki s področja javnega naročanja spregled takšne napake, četudi gre za majhne vrednosti, lahko vodi v arbitrarne odločitve naročnika, torej, da je ta prepuščen svobodnemu odločanju ali gre za napako ali ne.
»S to odločitvijo DKOM ni porušil samo dosedanje prakse, pač pa je izničil kriterije, ki so veljali v praksi pri odločanju o vprašanju, kdaj gre za očitno napako. Na ta način je nastala pravna praznina. To pa v prihodnjih primerih lahko privede do tega, da se bo naročnik arbitrarno odločal, ali gre za očitno napako in kdaj ne,« je nedavno za Info360.si povedala prva predsednica DKOM Marija Bukovec Marovt.
Kaj preostane osmoljencem?
Pritožnik se lahko obrne na upravno sodišče, ki bi presojalo, ali je odločitev DKOM nezakonita. Če bi bil uspešen, lahko nato na okrožno sodišče vloži odškodninsko tožbo zaradi izgubljene priložnosti. Sklepa komisije pa se ne more razveljaviti in je dokončen.
