Smo pred vrati še ene afere Čista lopata?

Spomnimo. DRSI je, v imenu ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, prvi razpis za izgradnjo logističnega vozlišča Jesenice zaključil brez izbire. Najdražji ponudnik Riko pod vodstvom Janeza Škrabca tudi v pogajanjih cene ni bistveno znižal; ponudil naj bi okoli 160 milijonov evrov, ministrstvo za infrastrukturo pa je za projekt načrtovalo 126 milijonov evrov.

Država zmanjšala obseg del za skoraj enako vrednost projekta

DRSI je tokrat za projekt predvidel 120 milijonov evrov, ponudniki pa so imeli na voljo manj kot tri tedne, to je do 19. 5. 2025, da oddajo svojo ponudbo.  

Pregled razpisa pokaže, da je to vrednost DRSI dosegel, ker je zmanjšal vrednost nepredvidenih del in iz projekta izločil dve postajališči, Hrušica in Plavž. 

Ob tem dodajmo, da se bodo nepredvidena dela lahko tekom izvajanja del z aneksi skladno z zakonom o javnem naročanju povečala tudi do 30 %, kar bo v nadaljevanju podražilo projekt. 

Nenavaden je tudi kratek rok oddaje ponudbe. Po naših informacijah je to posledica dveh dejavnikov, prvi, ker je v igri 56,6 milijonov evrov evropskih sredstev in pristojni se bojijo, da tega denarja ne bi pravočasno počrpali ter drugi, ker se bližajo državnozborske volitve in bi z zavlačevanjem projekta odločitev, kdo bo graditelj logističnega vozlišča na Jesenicah, lahko padla v roke drugemu odločevalcu.

Ponudnik je že "izbran"

Več virov iz gradbenih krogov nam je potrdilo, da je posel de facto že dodeljen Riku pod vodstvom Janeza Škrabca, urediti je treba le še formalnosti. In zakaj tako menijo? 

Po pregledu razpisa opozorijo, da se zaostrujejo konkurenčni pogoji, ki favorizirajo določena slovenska podjetja in omejujejo konkurenco, zlasti tujo. Svoje trditve nato še podkrepijo z izvlečki iz razpisa.  

Glavni omejevalni razlog se skriva v zahtevanih referencah: 

1. Vodja del mora imeti 20 milijonsko vredno referenco in 
2. Pomočnik vodje del mora imeti 7 milijonsko vredno referenco (imenovanje pomočnikov je zaželeno, ni pa pogoj).

Oba pa morata aktivno obvladati slovenski jezik. 

Foto: Posnetek zaslona razpisa za nadgradnjo logističnega vozlišča Jesenice. 

Poznavalci projektov na železniški infrastrukturi nam povedo, da je v Sloveniji v zadnjem desetletju novogradnjo ali rekonstrukcijo železniške postaje na območju EU v vrednosti najmanj 20 milijonov evrov izvedlo LE ENO SAMO PODJETJE. To je SŽ ŽGP, hčerinsko podjetje Slovenskih železnic, ki jih vodi Dušan Mes. To pomeni, da vodja del s tako referenco lahko izhaja le iz Slovenskih železnic. Naprej, referenca pomočnik vodje del obstaja samo na razpisih v Sloveniji in je v tujini ne poznajo. Ta pogoj pa zopet opravljajo po večini le posamezniki, ki so do sedaj delali na gradbenih projektih Slovenskih železnic, nam povedo viri, ki so za Info360.si analizirali državni razpis. 

Kaj to pomeni?

S pogojem aktivnega znanja slovenskega jezika (v EU je sicer 24 uradnih jezikov) je naročnik (DRSI) omejil tujo konkurenco. Ker pa je dodal še posebni referenci vodje del in pomočnika vodje del, pa je določil tudi točno podjetje, ki kot EDINO izpolnjuje ta pogoj v Sloveniji. 

Spomnimo, na prvem razpisu so iz Slovenskih železnic sporočili, da se - kljub lastnim referencam - niso prijavili na razpis samostojno, ker imajo številne druge projekte. Vseeno pa so v projekt Jesenice vstopili, in konzorciju z Rikom na čelu zagotovili reference.

Če bodo Železnice tudi tokrat ravnale enako, je jasno, da je projekt Jesenice že pred zaključkom razpisa oddan Riku, poudarjajo naši viri. 

Ponudba, ki bo torej v ponedeljek prišla na mizo, ne bo odražala konkurenčne cene, saj je konkurenca z razpisnimi pogoji onemogočena, še dodajo naši viri. 

Kdo ščiti javni interes v Sloveniji?

Po zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja v 6. členu izvemo, da imamo v Sloveniji tri institucije, ki so pristojne za varovanje javnega interesa, v primeru, če med drugim pride do oškodovanja premoženja večje vrednosti:

• računsko sodišče,
• organ, pristojen za varstvo konkurence in
• organ, pristojen za preprečevanje korupcije. 

Zagovorniki interesa lahko glede ravnanja naročnika, za katerega obstaja sum kršitve predpisov, ki urejajo javno naročanje, v katerikoli fazi postopka javnega naročanja ali izvedbe javnega naročila od naročnika zahtevajo pojasnila ali kopije dokumentov.  

Odgovori varuhov javnega interesa skrb vzbujajoči

Računsko sodišče konkretne zadeve ne more komentirati, saj lahko ocenjuje ali komentira samo na podlagi izvedenih revizij in po pregledu ter seznanitvi s konkretnimi podatki in dokumentacijo.

»Računsko sodišče zadeve v tem trenutku ne more komentirati tudi zaradi dejstva, da je zadeva lahko predmet revizije računskega sodišča v prihodnosti, in šele takrat se bo računsko sodišče do nje lahko opredelilo.«

Tudi Komisija za preprečevanje korupcije primera ne more komentirati, ker ga ne obravnavajo. Na načelni ravni pa pojasnjujejo, da:

»javna naročila, pri katerih so merila namerno oblikovana tako, da jih izpolnjuje le majhen krog ponudnikov (ali celo samo en ponudnik), kršijo temeljna javno naročniška načela, kot je zagotavljanje konkurence med ponudniki, enakopravna obravnava ponudnikov in sorazmernost. S tem pa se tudi ustvarjajo tveganja za nastanek korupcije in drugih nepravilnosti.«  

Vladi so sicer pretekli teden predlagali ukrepe, ki bi vodili k večji odgovornosti, učinkovitosti in preglednosti pri vodenju državnih investicij.

Med tem ko se Agencija za varstvo konkurence v tem trenutku opredeljuje za nepristojno:

»Kot zagovornik javnega interesa Agencija lahko uveljavlja pravno varstvo javnega interesa, kadar meni, da je ogrožen javni interes z njenega področja delovanja, to bo zlasti v primeru, ko naročnik v postopku oddaje javnega naročila neupravičeno omejuje konkurenco (glej prvi odstavek 5. člena ZJN-3 (Zakona o javnem naročanju). Skladno s 109. členom ZJN-3 je organ, pristojen za izvajanje nadzora nad določbami ZJN-3, Državna revizijska komisija.«

Odgovora na vprašanje, ali bo kateri od treh varuhov javnega interesa v zvezi z več kot 120 milijonskim javnim naročilom sprožil pregled, zahteval dokumente ali pojasnila od pripravljalcev razpisa DRSI oziroma ministrstva za infrastrukturo pod vodstvom Alenke Bratušek, tako nismo dobili.    

Tudi tokrat smo se obrnili na evropsko tožilstvo, kjer so sporočili, da ne razkrivajo katere primere preiskujejo, saj ne želijo ogroziti razpleta preiskave.