Nad hčerinskim podjetjem Slovenskih železnic, ki jih vodi Dušan Mes, visi 72 milijonska tožba. Kljub temu je imelo podjetje SŽ-ŽGP leta 2024 le za 172 tisoč evrov oblikovanih rezervacij za pravdne zadeve. So si pa izplačali za skoraj pet milijonov evrov dividend. Foto: BOBO/umetna inteligenca
Država toži Železnice za več kot 70 milijonov evrov. Tam pa v izplačilo dividend.
SŽ - ŽGP: Namesto rezervacij za milijonske tožbe v izplačilo dividend.
Državno odvetništvo je v imenu Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo zoper gradbinca Slovenskih železnic SŽ – ŽGP vložilo za dobrih 72 milijonov evrov tožb. SŽ – ŽGP je namreč pred več kot desetletjem obnovil železniško infrastrukturo, večina pragov - tako razkriva anonimka, ki smo jo prejeli v uredništvo - pa naj bi že imela razpoke. Čeprav pristojni zagotavljajo, da sporni pragovi ne ogrožajo varnosti v železniškem prometu, pa se zdi nenavadno, da je za vrtoglave zneske tožb državno podjetje Železnic oblikovalo le 172 tisoč evrov rezervacij. So si pa izplačali za pet milijonov evrov dividend.
Od leta 2009 do leta 2013 je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) sklenila pet pogodb z gradbincem Slovenskih železnic podjetjem SŽ-ŽGP za obnovo železniške infrastrukture po Sloveniji. V sklopu izvedbe rekonstrukcij in nadgradenj je SŽ-ŽGP vgrajeval betonske pragove, ki jih je kupil od podjetja GH Holding. To pa jih je kupilo neposredno od proizvajalca podjetja Pomgrad.
Skupaj so glede na neuradne informacije vgradili 87.800 kosov betonskih pragov, ki bi morali imeti glede na zahteve DRSI življenjsko dobo v višini 50 let.
Iz anonimke izhaja, da so že leta 2021 pri pregledu pragov pristojni našli razpoke pri večini pregledanih pragov. Kljub ugotovljenim nepravilnostim pa naj bi SŽ-ŽGP še naprej vgrajeval sporne betonske pragove, tudi pri nadgradnji železniške infrastrukture na Gorenjskem.
Kaj je prag? Prag je del železniške proge. To je podolgovat, pravokoten kos, na katerega pritrdijo tirnice. Pragi ležijo prečno pod tirnicami, torej od ene do druge strani proge. Pod njimi je nasut in utrjen sloj zemlje in kamenja, ki mu pravijo železniški nasip. Naloga praga je, da drži tirnici na pravi razdalji in ju stabilno podpira, da vlak lahko varno vozi.
Kaj je pravzaprav narobe s pragovi?
Pri analizi stanja naj bi pristojni ugotovili, da ima kar 75 odstotkov pregledanih pragov razpoke v velikosti od 0,2 milimetra naprej. Pri 40 odstotkih pragov pa so razpoke že tako velike, da bi jih po recimo standardih nemških železnic morali sanirati. Nemci namreč zahtevajo sanacijo vseh razpok, ki so večje od 0,3 milimetra.
Razpoke v pragovih naj bi nastale zaradi notranjih kemijskih reakcij betona. V pragovih so tako različni akterji (med katerimi je tudi fakulteta za gradbeništvo v Mariboru) pri analizi odkrili DEF (zakasnele tvorbe etringita) in ASR (alkalno silikatne reakcije).
Zaradi obeh reakcij se najprej pojavijo manjše mrežaste razpoke, v kolikor ne pride do sanacije, pa se začnejo razpoke širiti. Vse dokler se betonski pragovi ne začnejo krušiti.
Slovenske železnice: varnost je na prvem mestu
Iz Slovenskih železnic so na naša številna vprašanja odgovorili le, da varnost v železniškem prometu ni ogrožena, kot upravljavec javne železniške infrastrukture namreč redno izvajajo strokovne preglede prog in vseh njihovih sestavnih delov, vključno s pragovi.
»Vse elemente, pri katerih pregledi pokažejo potrebo po zamenjavi, sproti zamenjamo, pri čemer je varnost železniškega prometa ves čas na prvem mestu. Enako bomo ravnali tudi v prihodnje,« so še poudarili pri SŽ.
Morebitnih pravnih oziroma sodnih obravnav pa, da ne komentirajo.
SŽ-ŽGP: Namesto rezervacij za milijonske tožbe bogate dividende
Medtem ko so Slovenske železnice pod vodstvom Dušana Mesa skope z odgovori na naša vprašanja, pa veliko o tožbi države razkriva letno poročilo za leto 2024 podjetja SŽ-ŽGP.
Uprava podjetja SŽ- ŽGP, ki jo vodi Anton Žagar, glavni nadzornik pa je Dušan Mes, ocenjuje, »da je manj kot 50 odstotkov možnosti, da tožeča stranka uspe s svojim zahtevkom oziroma da je več kot 50 odstotkov možnosti, da bo zahtevek v celoti zavrnjen.«
Posledično so konec leta 2024 za 40-milijonsko tožbo imeli le 172 tisoč evrov rezervacij za pravdne zadeve. Razlog za to je, »da rezervacije na dan 31.12.2024 niso pripoznane«. To je celo za 45 tisoč evrov oziroma za petino manj kot konec leta 2023, ko so bili o spornih pragovih že obveščeni.
Iz letnega poročila izhaja tudi, da je SŽ - ŽGP vložil tožbo proti dobavitelju pragov, »na podlagi katere bi se v primeru, da bi se prvotni spor končal neugodno za družbo, na dobavitelja prenesle morebitne obveznosti iz prvotnega spora.«
Nizko višino rezervacij pa gre pripisati tudi dejstvu, da višje kot je oblikovanje rezervacij, nižji je dobiček in posledično tudi nižje izplačilo dividend. Te pa so bile v zadnjih letih bogate.
| Leto | Izplačilo dividende v EUR |
| 2024 | 4.985.930 |
| 2023 | 2.001.927 |
Vir: https://www.ebonitete.si/
Državno odvetništvo optimistični glede mediacije
Iz DRSI, ki ga pred sodiščem zastopa državno odvetništvo, so na naša vprašanja odgovorili, da »državno odvetništvo na podlagi Zakona o državnem odvetništvu v tej zadevi zastopa državo, zato predlagamo, da se za odgovore na vaša vprašanja obrnete na njih.«
Tam pa so za Info360 pojasnili, da »v zvezi s postavitvijo železniških pragov lahko potrdimo, da je Republika Slovenija zoper več gradbenih podjetij vložila pet tožb. Skupna vrednost tožbenih zahtevkov znaša 72.640.306,69 EUR. Ker postopkov, ki še niso pravnomočno končani, ne smemo komentirati, vam v tej fazi ne moremo posredovati dodatnih informacij o vsebini in poteku postopkov.«
So pa državni pravobranilci potrdili, da je v eni od zadev tožena stranka družba SŽ – ŽGP Ljubljana. Spor se nanaša na odpravo napak pri gradnji, vrednost spornega predmeta pa znaša 40 milijonov evrov. »V drugih zadevah je v teku mediacijski postopek, v zvezi s čimer zakon predpisuje zaupnost vseh podatkov, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani,« so še zapisali pri državnem odvetništvu.
Pomgrad: pragove je pregledal neodvisni laboratorij v Muchnu, ki nepravilnosti ni zaznal
Na naša vprašanja se je odzval predsednik uprave Pomgrada Iztok Polanič. »Tožba države je bila vložena pred leti z namenom zavarovanja rokov za uveljavljanje garancijskih pravic, kar samo po sebi še ne pomeni ugotovitve odgovornosti. Sam pravni postopek strokovnega vprašanja vzrokov in morebitnih korektivnih ukrepov ne rešuje,« meni Polanič.
Do danes je bilo po trditvah Polaniča zamenjanih »nekoliko« več kot 500 pragov, kar predstavlja približno 0,3 odstotka vseh vgrajenih pragov. »Zahteva po zamenjavi celotnega sklopa je po naši oceni nesorazmerna — številni pragovi so povsem neobrabljeni, pri ostalih pa obraba ni takšne narave, da bi menjava bila tehnično upravičena,« je poudaril Polanič.
Ob tem dodajajo, da je bil prevzem pragov ter nadzor nad proizvodnjo ves čas izvajan s strani investitorja oziroma naročnika prek zunanje, neodvisne kontrole kakovosti, ki nepravilnosti ni ugotovila. Pragove je naknadno pregledal tudi neodvisni laboratorij Tehnične univerze v Münchnu (TUM), ki je potrdil skladnost z evropskimi standardi in smernicami.
Pomgrad sicer ni bil edini dobavitelj pragov na spornih odsekih. Razpoke so bile zaznane tudi pri pragovih, ki so jih dobavili drugi ponudniki — kar kaže, da je treba vzroke iskati celovito, ne pa jih pripisovati enemu samemu subjektu.
Železniška proga je po trditvah Polaniča ves čas prevozna z normalnimi potovalnimi hitrostmi in varnost potnikov ni ogrožena.
»To potrjuje tudi dejstvo, da upravljavec infrastrukture do danes ni uvedel nobenih prometnih omejitev,« je še pojasnil Polanič.
