Komunalno podjetje Prodnik, ki je v večinski lasti občine Domžale, terja lastnike stanovanjsko poslovnega bloka za stroške oskrbe s pitno vodo, čiščenja odpadne komunalne vode in ravnanja s komunalnimi odpadki v višini 164.448,5 €.
Etažni lastniki komunalnemu podjetju dolgujejo več kot 160 tisočakov
Lastnike stanovanj in poslovnih prostorov v domžalskem stanovanjsko poslovnem bloku 1 (SPB-1) je v poštnem nabiralniku pričakalo neprijetno obvestilo javnega komunalnega podjetja Prodnik. Lastnike obveščajo, da komunalnemu podjetju za oskrbo s pitno vodo, čiščenje odpadne komunalne vode in ravnanje s komunalnimi odpadki dolgujejo 164.448,47 evra.
»Upravnik Primus Projekt d.o.o. ni poravnal nobenih obveznosti za komunalne storitve za mesec april, maj in junij, upravnik UVG d.o.o. pa za junij 2025. Prav tako imata upravnika delno odpre terjatve tudi za račune iz lanskega leta. Skupen dolg neporavnanih zapadlih obveznosti za komunalne storitve za sosesko SPB-1 tako znaša 164.448,47 evra,« so zapisali v javnem komunalnem podjetju Prodnik.
V obvestilu je še navedeno, da so izdali skupne račune upravnikoma, ki naj bi stroške razdelila med uporabniki znotraj objekta, a do poplačila teh obveznosti ni prišlo. Lastnikom so sporočili, naj se glede poplačila zapadlih obveznosti pogovorijo z upravnikoma, sicer bodo sprožili sodne postopke z izterjavami zoper etažne lastnike.
Kdo bo plačal nerazdeljene stroške?
»V tem objektu je težava v tem, da je del stroškov nerazdeljen,« je na naše vprašanje, kaj se dogaja in zakaj je prišlo do dolga, odgovoril predstavnik podjetja Primus Projekt Jože Štrubelj.
Pojasni, da ima njihovo podjetje svojega odčitovalca vode, ki naredi popis, na podlagi tega pa nato izdajo račune. Kot težavo navede še, da ima objekt več upravnikov, sami pokrivajo 66 odstotkov vseh objektov, do dolga pa je – kot rečeno – po njegovem prišlo, ker je del stroškov nerazdeljen.
»Dejansko bodo morali to lastniki rešiti sami med sabo, in sicer s sporazumom,« je dejal Štrubelj.
V objektu SPB-1 je 530 stanovanjskih enot in 140 poslovnih enot, ki so namenjene trgovski in obrtni dejavnosti. Hiter izračun pokaže, da dolg znaša približno 250 evrov na etažnega lastnika. Nekatere enote so tudi v lasti domžalske občine, kjer pravijo, da situacije ne morejo komentirati, saj je to stvar vseh etažnih lastnikov.
Da je situacija izjemno kompleksna in da se težave, ki so zdaj eskalirale, vlečejo že zelo dolgo, pojasnjuje direktorica podjetja UVG Katja Vodopivec.
»Naša družba je ves čas promptno pristopala k urejanju razmerij, stroške porabe vode in stroške iz naslova ravnanja s komunalnimi odpadki pa za stavbe v našem upravljanju, poravnavamo v celoti (in ne po 71. členu SZ-1).«
Po besedah Vodopivec je težava v tem, da javno komunalno podjetje enak račun za komunalne storitve naslovi na oba upravnika in pričakuje, da se bosta sama dogovorila, kako bosta stroške razdelila in plačala. Vodopivec je k ureditvi razmerij v soseski večkrat pozvala tudi občino Domžale, ki ima v lasti posamezne enote v stavbi. Vodopivec vztraja, da je njihovo podjetje poravnalo vse obveznosti in da lastniki enot, s katerimi upravlja njihovo podjetje, »ne bodo subsidiarno odgovarjali za morebitne neporavnane obveznosti ali morebitne finančne nezmožnosti oz. celo stečaja družbe Primus projekt d.o.o..«
Vprašanja smo naslovili tudi na javno komunalno podjetje Prodnik, ki je dopis posredovalo etažnim lastnikom in katerega soustanoviteljica je domžalska občina, a na naša vprašanja niso odgovorili.
Kaj naj zdaj storijo lastniki?
O tem, kaj v dani situaciji lahko etažni lastniki naredijo in kakšne so njihove pravne možnosti, smo govorili z odvetnikom za civilno pravo v odvetniški družbi KAC & odvetniki Nejcem Romihom, ki nam je povedal, da so obveznosti za komunalne in obratovalne storitve v večstanovanjskih stavbah po zakonu vedno vezane na posamezne etažne lastnike. Upravnik ali skupnost lastnikov zgolj posredujeta pri obračunu in plačilu teh storitev, ne nastopata pa kot nosilca dolga.
»Če skupni računi niso poravnani, ima dobavitelj pravico terjati vsakega lastnika za njegov delež, določen po dogovorjenem ali zakonskem ključu delitve,« je jasen Romih.
Doda, da lahko posamezni lastniki v morebitnem postopku izterjave preverjajo pravilnost izračuna svojega deleža in višine terjatve, uveljavljajo ugovore glede zastaranja ter zahtevajo vpogled v podlage za obračun.
Po načelu previdnosti je smiselno, da etažni lastniki po prejemu obvestila preverijo pri upravniku, kaj se dogaja in zakaj je dolg nastal, a je upnik (Prodnik op.p.) tisti, ki mora določiti višino in temelje, na podlagi katerih terja dolg, pravi odvetnik. Etažnim lastnikom priporoča vpogled v vse listine, ki jih o objektu vodi upravnik. »Če so etažni lastniki plačali vse, kar je upravnik fakturiral, se lahko sklicujejo, da niso odgovorni za napake. Prav tako niso odgovorni za zamudne obresti, če za dolg niso vedeli.«
Romih pojasni tudi, da je odgovornost upravnika v takšnih primerih razmeroma jasno opredeljena tudi v sodni praksi.
»Pomembno je ločiti dve situaciji: če posamezni lastniki svojih deležev niso plačali, upravnik (seveda) ni dolžnik, ter ima izrecno obveznost, da dobavitelju posreduje podatke o neplačnikih za morebitno izterjavo; če pa so lastniki svoje obveznosti poravnali, upravnik pa zbranih sredstev ni nakazal dobavitelju, lahko odgovarja za škodo in v skrajnih primerih tudi kazensko, če bi šlo za zlorabo sredstev. V praksi to pomeni, da bi v primeru pravilno plačanih obveznosti posamezni lastniki lahko zoper upravnika uveljavljali regresne zahtevke, če bi jih dobavitelj kljub temu neposredno terjal za plačilo njihovega deleža.«
Za konec še doda, da ker so pravna razmerja pogosto kompleksna in odvisna od konkretnih pogodb ter načinov obračuna, je smiselno, da lastniki ob prejemu posameznih zahtevkov takoj preverijo dokumentacijo in po potrebi poiščejo pravno pomoč, še posebej, če obstajajo dvomi glede pravilnosti zaračunanih zneskov.
