Slovenija je v družbi osmih držav, ki se zavzemajo za najbolj stroge omejitve. Foto: STA
Evropa želi strožja pravila za nikotinske izdelke
Hrvaška previdna glede posledic strožjih pravil, za katera se zavzema tudi Slovenija. Naša država se je pridružila bloku držav, ki se zavzemajo za najbolj restriktivne ukrepe.
Pobuda osmih držav članic EU, ki zahtevajo bistveno strožjo regulacijo nikotinskih in tobačnih izdelkov, je sprožila razpravo o vplivih na javno zdravje in gospodarstvo. Francija, Nizozemska, Belgija, Španija, Finska, Madžarska, Latvija in Slovenija predlagajo prepoved novih nikotinskih izdelkov na ravni EU, omejitve vsebnosti nikotina, prepoved arom, omejitev čezmejne prodaje ter poenotenje naprav in embalaže, piše hrvaški Poslovni dnevnik.
Pobudniki opozarjajo, da EU ne dosega zastavljenega cilja zmanjšanja kajenja. Unija želi do leta 2040 delež kadilcev znižati pod pet odstotkov, sedanja dinamika zniževanja namreč kaže, da bo ta cilj dosežen z več desetletij zamude. Zaradi tega od Evropske komisije zahtevajo dodatne ukrepe.
Hrvaška se za zdaj ne namerava pridružiti najbolj restriktivnemu bloku držav. Vlada poudarja, da je že letos uvedla strožje trošarine in omejitve arom ter da bo o morebitni podpori novim ukrepom odločala po temeljiti analizi njihovih učinkov.
Predstavniki hrvaškega gospodarstva, zlasti Hrvaškega združenja delodajalcev (HUP) in Hrvaške gospodarske zbornice (HGK), pozivajo k previdnosti. Menijo, da bi morale vse nove regulacije temeljiti na oceni dejanskih učinkov in preverjanju uspešnosti obstoječe zakonodaje.
Po njihovem mnenju sta zaščita javnega zdravja in mladoletnikov pomembni, vendar ne smeta zasenčiti gospodarskih posledic.
Tobačna industrija na Hrvaškem povezuje pridelavo tobaka v Slavoniji in Podravini z industrijsko predelavo v Istri. Od nje je neposredno odvisnih približno 400 družin, celotna panoga pa neposredno in posredno zaposluje okoli 10.000 ljudi ter ustvari približno 400 milijonov evrov izvoza letno.
Predstavniki panoge opozarjajo, da pretirano strogi ukrepi pogosto povečajo obseg nezakonitega trga. Del povpraševanja se lahko preusmeri iz zakonitih prodajnih poti v sivo ekonomijo, kjer ni ustreznega nadzora kakovosti izdelkov niti preverjanja starosti kupcev. Poleg tega država iz trošarin in davkov na tobačne izdelke prejema pomembne prihodke. Lani je iz naslova trošarin zbrala približno 1,1 milijarde evrov.
Po mnenju gospodarstva uspešnost zakonodaje ne bi smeli ocenjevati po njeni strogosti, temveč po tem, ali dosega merljive cilje, je izvedljiva v praksi in ne povzroča neželenih posledic.
Hrvaška ima tudi eno najvišjih stopenj kajenja v EU. Po podatkih Evropske komisije kadi približno 35 odstotkov prebivalcev, medtem ko evropsko povprečje znaša 24 odstotkov. Edina država, ki je dosegla cilj manj kot petodstotnega deleža kadilcev, je Švedska. Uspeh ni posledica prepovedi, temveč množičnega prehoda na alternativne nikotinske izdelke, kot so snus in nikotinske vrečke.
Razpravo dodatno zapleta dejstvo, da Hrvaška kljub strogi protikadilski politiki še vedno podpira pridelavo tobaka. Minister za kmetijstvo David Vlajčić je napovedal pet milijonov evrov spodbud za leto 2027. Podobno ravnajo tudi druge države EU, med njimi Italija, največja proizvajalka tobaka v Uniji.
Kot zanimiv primer regulacije je Avstrija, ki je nikotinske vrečke in tekočine za elektronske cigarete vključila v državni monopol. Izkušnje Avstrije bodo pomemben dejavnik pri prihodnjih razpravah EU o nadaljnji politiki na področju nikotinskih in tobačnih izdelkov.
