Petrol in njegova družba E3 sta dobila obisk finančne uprave; v naftnem trgovcu med drugim tudi informacijska pooblaščenka in KPK. Foto: Bor Slana/STA
Glavobol šefa Petrola, v hiši ima vrsto preiskav
»Naključja so redka,« komentira prva nadzornica naftnega trgovca Vesna Južna vse mogoče nadzorne postopke, ki so doleteli Petrol ter tudi z njo samo povezane družbe.
V Petrolu, največjem naftnem trgovcu pri nas, imajo v teh poletnih mesecih manj časa za brezskrbne počitnice, saj imajo v hiši vrsto nadzornih organov. Skoraj nemogoče se zdi, da bi bilo to v aktualnem sporu z vlado, golo naključje.
»Naključja so redka,« ocenjuje Vesna Južna, predsednica nadzornega sveta Petrola, ki je tudi sama prek svojih družb solastnica naftnega trgovca.
Po naših informacijah so namreč tudi v Petrolu, tako kot Dari Južna, dobili obisk finančne uprave. Po izrednem finančnem nadzoru pa se je pri njih oglasila še inšpekcija za delo.
V Petrolu na konkretna vprašanja glede nadzornih postopkov, ki so jih doleteli, ne odgovarjajo.
»Skladno s kompleksnostjo in velikostjo našega podjetja se redno srečujemo s pregledi različnih regulatornih organov. Podrobnosti posameznih postopkov pa, skladno z obstoječo poslovno prakso, ne moremo komentirati,« so nam sporočili.
Dacarji so se po neuradnih informacijah lotili tudi pregleda Petrolovega trgovca z elektriko, družbe E3, ki pa na naša vprašanja ni odgovoril.
Han dobil neke vrste nezaupnico
V Petrolu je tudi protikorupcijska komisija. Kot smo pisali, na temelju prijave preiskuje poslovno sodelovanje in morebitni konflikt interesov gospodarskega ministra Matjaža Hana, ki je edini na vladi glasoval proti sprejetju nove uredbe o regulaciji cen. Hanovo družinsko podjetje čisti Petrolove bencinske črpalke v Sloveniji in na Hrvaškem. Prijavo je komisija prejela le nekaj dni po Hanovem nasprotovanju omenjeni uredbi.
Pri tem je zanimivo, da je vlada minuli teden ustanovila posebno delovno skupino za pripravo nabora ukrepov na trgu pogonskih goriv; njena naloga je tudi sprememba obstoječega modela oblikovanja cen pogonskih goriv. Že spomladil pa je minister Han ustanovil svet za cene, ki naj bi vladi podajal mnenja glede ukrepov kontrole cen. V svet za cene je povabil med drugim tudi vplivnega člana uprave Petrola Marka Ninčevića ter direktorja odvetniške pisarne Čeferin Uroša Pogačarja, ki med drugim že leta vodi skupščine Petrola.
Je torej ustanovitev nove delovne skupine, ki se bo prav tako ukvarjala s cenami, nekakšna nezaupnica Hanu? Morda je tako tudi zaradi govoric, da je bil tudi Petrol med družbami, ki so obvodno financirale njegovo stranko SD, kar sicer nekdanji generalni tajnik stranke Klemen Žibert zavrača. Katero stališče bo torej prevladalo, če predlogi sveta za cene na eni strani in delovne skupine na drugi ne bodo usklajeni?
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer (Gibanje Svoboda), pojasnjujejo da se Hanov svet za cene kot posvetovalno telo opredeljuje do že oblikovanih ukrepov, ki se oblikujejo po zakonu o kontroli cen, nabor le-teh pa da bistveno presega tematiko naftnih derivatov.
»Glede na to, da imata delovna skupina in svet za cene povsem različna mandata, imata tudi povsem različni sestavi. Svet za cene sestavljajo predvsem zunanji, nevladni deležniki, delovno skupino pa predstavniki ministrstev in vladnih služb. Ker gre za posvetovalni telesi z različnim mandatom in sestavo, tudi njuni prispevki nagovarjajo različne vidike trga naftnih derivatov – njuna stališča za vlado sicer niso zavezujoča, bodo pa v pomoč pri oblikovanju premišljenih in celovitih odločitev,« so za Info360 pojasnili na Kumrovem ministrstvu.
Petrol tudi pod drobnogledom informacijske pooblaščenke
S Petrolom se ukvarja tudi informacijska pooblaščenka. Trenutno vodi dva postopka, povezana z naftnim trgovcem.
»Eden je povezan z zagotavljanjem varnosti podatkov strank Petrol klub kartice, drugega pa vodimo glede zagotavljanja varnosti posnetkov videonadzornega sistema. Ker postopka še nista zaključena, vam v tem trenutku več informacij ne moremo posredovati,« so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke.
Petrol preverja tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev v okviru nadzora nad razkrivanjem nadzorovanih informacij javnih družb). Nekateri delničarji so namreč protestirali zaradi obveščanja prek sistema ljubljanske borze. Prek Seoneta namreč Petrol po zaostritvi odnosov z vlado deležnikov ni obvestil o vseh nameravanih odločitvah, je pa o njih govoril na junijski novinarski konferenci.
V javnosti je sicer najbolj odmevalo začasno zaprtje štirih manjših bencinskih servisov in napoved ustavitve vseh razvojnih investicij v Sloveniji, zamrznitev izplačil sponzorskih in donacijskih sredstev. Tako kot nadzorniki tudi delničarji niso bili seznanjeni z vsemi ukrepi, ki jih je napovedala uprava na omenjeni odmevni novinarski konferenci.
Delnica Petrola pa ne glede na vse pripetije dosega rekordne vrednosti, največ v zadnjih 28-tih letih kotacije na Ljubljanski borzi.
Po mnenju analitikov so bile Petrolove delnice sicer podcenjene, poleg tega pa je pomembno dejstvo, da Petrol ni več odvisen le od prodaje goriv v Sloveniji. Z nakupom Croduxa je namreč okrepil prisotnost na Hrvaškem, kjer so marže višje in jih tamkajšnja vlada ne omejuje več. Petrol trži tudi plin, elektriko in gradi vetrne elektrarne, njegove bencinske črpalke pa delujejo kot manjše, dobro obiskane trgovine. Iz naslova prodaje trgovskega blaga in storitev je Petrol lani ustvaril dobrih 652 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj 11 odstotkov vseh prihodkov skupine. Družba ohranja tudi stabilno dividendno politiko, kar privablja dolgoročne vlagatelje.
