Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da je poslovno okolje nepredvidljivo in nestabilno. Foto GZS
GZS opozarja: Ogroženih je 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je na izredni seji opozoril na kritične razmere v slovenskem gospodarstvu. Zaradi nepredvidljivega poslovnega okolja in drastičnega dviga minimalne plače je ogroženih 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest. Gospodarstveniki pa vlado pozivajo k takojšnjemu ukrepanju.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da so se stroški dela za prejemnike minimalne plače v zgolj pol leta zvišali za več kot petino. Takšen tempo obremenitev po njenih besedah vnaša nestabilnost, ki bo najbolj prizadela prav zaposlene.
»Čeprav je vlada v tem mandatu sprejela nekaj koristnih ukrepov, je hkrati gospodarstvu naložila povsem nenačrtovane dodatne obremenitve ter v slovensko poslovno okolje vnesla nepredvidljivost in nestabilnost, ki bodo imele bistveno bolj negativne posledice za podjetja in zaposlene, za katere pravi, da so v središču njenega delovanja,« je dejala Nahtigal.
Rekordna obremenitev in nevarnost selitve v tujino
Analize GZS kažejo, da stroški dela v dodani vrednosti dosegajo zgodovinsko raven (63 %), kar podjetjem odžira sredstva za investicije in razvoj. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc opozarja na ponovitev scenarija iz leta 2010, ko je zaradi podobnega dviga plač delo izgubilo 60.000 ljudi.
Med najbolj ogroženimi panogami so kovinska in avtomobilska industrija (kjer 58 % podjetij razmišlja o selitvi proizvodnje), lesna in pohištvena industrija (napovedano odpuščanje do 20 % zaposlenih) in komunalne storitve, kjer se bodo višji stroški neizogibno prelili v višje zneske na položnicah za državljane.
Sedem zahtev za rešitev gospodarstva
GZS je vladi predložila paket sedmih nujnih ukrepov. Med kratkoročnimi izstopajo neposredne subvencije za najbolj prizadete panoge, znižanje socialnih prispevkov delodajalcev ter več sredstev za digitalizacijo.
Srednjeročno gospodarstvo zahteva uvedbo razvojne kapice (pri 2,5-kratniku povprečne plače) in sprejem razvojnega programa Made in Slovenia 2035, ki bi slovenskim podjetjem omogočil dolgoročno konkurenčnost na globalnem trgu.
