side-text
Sedmo znižanje ključne obrestne mere od junija 2024. Foto: Freepik

Sedmo znižanje ključne obrestne mere od junija 2024. Foto: Freepik

Gospodarstvo

Hrvaška izgubila spor glede posojil v švicarskih frankih

Hrvaška izgubila arbitražni spor proti francoski banki Societe Generale pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) v Washingtonu, je sporočilo hrvaško državno tožilstvo.

Hrvaška bo morala banki plačati 17,5 milijona evrov odškodnine. Povrniti bo morala tudi stroške postopka v višini 2,8 milijona evrov z obrestmi.

Spor ima dolgo brado in izvira iz ukrepov vlade Zorana Milanovića leta 2015, ki je želela zaščititi hrvaške državljane, ki so najeli posojila v švicarskih frankih. Ti kreditojemalci so se zaradi valutnih nihanj soočili z visokimi obroki posojil. Takrat je bila Societe Generale lastnica Splitske banke in se je, skupaj z drugimi bankami, pridružila arbitražnemu postopku proti hrvaški državi.

Sporni ukrepi so bili sprejeti z dopolnitvami zakonov o potrošniškem kreditiranju in kreditnih institucijah, kar je bankam povzročilo izgube. Societe Generale se je pri tožbi sklicevala na dvostranski investicijski sporazum med Hrvaško in Francijo, ki predvideva medsebojno zaščito vlagateljev.

Societe Generale je sicer zahtevala skoraj 40 milijonov evrov, torej v tožbi ni bila v celoti uspešna. Poleg te banke so proti Hrvaški zaradi posojil v švicarskih frankih tožile še OTP banka, Erste Group, Raiffeisen Bank International, UniCredit Bank Austria, Zagrebačka banka in Addiko banka. Julija 2021 je hrvaška vlada sklenila poravnave z vsemi tožniki, razen s Societe Generale in Addiko. Razsodba je nepreklicna, ker se Hrvaška kot podpisnica ICSID zavezuje spoštovati njegove odločitve. ICSID ima višjo pravno težo kot domača sodišča. Podoben primer se je zgodil že leta 2022, ko je Hrvaška morala izplačati 184 milijonov dolarjev družbi MOL.

Tudi v Sloveniji so se številni posojilojemalci z najetjem posojil v švicarskih frankih opekli. Slovenska sodišča so doslej v številnih primerih razglasila te kreditne pogodbe v za nične, češ da banke niso ustrezno obvestile kreditojemalcev o valutnem tveganju. Vrhovno sodišče je potrdilo več odločitev nižjih sodišč, kar pomeni, da so sodbe postale pravnomočne.