Intereuropa: v dveh letih štirje predsedniki uprav

Intereuropa je največja in najpomembnejša kapitalska naložba Pošte Slovenije. Podatki z Ajpesa kažejo, da se je dobiček Intereurope d.d. med letoma 2022 in 2024 zmanjšal s štirih milijonov na slab milijon in pol, v istem obdobju pa so se na vrhu slovenskega logista zamenjali kar štirje predsedniki uprav. 

Čisti poslovni izid Intereurope d.d.. med letoma 2022 in 2024. Vir: Ajpes. 

V Pošti Slovenije glede poslovanja Intereurope odgovarjajo:

»Delovanje družbe Intereuropa poteka nemoteno, v skladu s strategijo in letnim načrtom.«

Zmanjšanja dobička Intereurope pa ne komentirajo. Po njihovih trditvah so merodajni zgolj podatki Skupine Intereuropa, ki pa so se izboljšali. 

»Dobiček Skupine Intereuropa je v letu 2024 znašal 5,3 mio evrov in je višji od dobička skupine Intereuropa v letu 2022, ko je znašal 5,1 mio evrov. Ebitda je narasel s 15,1 mio na 17,5 mio, to je za 16 %, Ebit je narasel za 8 %, ČPI je višji za 4 %, dodana vrednost na zaposlenega je višja za 12,6 %.«

Pregled letnega poročila pokaže, da so bile hčerinske družbe na Balkanu bolj uspešne od matične Intereurope, dobiček Intereurope pa so oklestili zlasti stroški dela. 

V dveh letih štirje predsedniki uprav

Potem ko je Marko Cegnar Intereuropo zamenjal za vrh Pošte Slovenije, je v letu 2022 vajeti koprskega logista za leto in pol prevzel Damijan Vajs, nasledil ga je Borut Flander, ki je družbo vodil komaj štiri mesece, v letu 2024 se je v sedlo logista usedel Borut Zorić; a tudi on je maja letos Intereuropo zapustil. Zdaj družbo začasno vodi Nikola Tanasoski namestnik predsednik uprave. Začasno pa mu pomaga član uprave Intereurope Slavko Ovčina.

Slavko Ovčina je sicer redno zaposlen na Pošti Slovenije kot direktor organizacijske enote IKT rešitve. V družbi Intereuropa pa ima Ovčina sklenjeno pogodbo o poslovodenju za začasnega člana uprave, kar pomeni, da ne gre za redno zaposlitev in tudi ne za polno obremenitev, pojasnjujejo na Pošti Slovenije. Ovčini med tem njegova funkcija nadzornika Intereurope miruje. 

Kaj delajo nadzorniki? 

»Glavna naloga nadzornega sveta je izbira primernih članov uprave, je jasen strokovnjak za korporativno pravo dr. Borut Bratina.« 

Zato se vprašamo, kaj delajo nadzorniki Intereurope. Ugotovimo, da je predsednik nadzornega sveta logista prvi mož Pošte Slovenije Marko Cegnar, družbo pa mu dela nadzornica Ivana Vrviščar, ki je prav tako članica uprave Pošte Slovenije.  

Kje so razlogi, da kar polovica poslovodstva Pošte Slovenije, ki se prav tako sooča s finančnimi izzivi, sedi tudi v nadzornem svetu Intereurope, kjer pa sreče z imenovanjem predsednika uprave nimajo, smo vprašali predsednico nadzornega sveta Pošte Slovenije dr.Urško Kežmah. Ali na Pošti Slovenije ni dovolj dela oziroma gre pri kopičenju funkcij zgolj za dvigovanje plače? 

Ta odgovarja, da so člani poslovodstva obvladujoče družbe dokaj pogosto tudi člani nadzornih svetov odvisnih družb (SDH, Slovenske železnice, Telekom Slovenije,…) in še: 

»Članstvo članov poslovodstva Pošte Slovenije v nadzornem svetu odvisne družbe (doslej so bili člani nadzornega sveta družbe Intereuropa tako sedanji kot tudi nekdanji člani poslovodstva Pošte Slovenije) tako predstavlja sestavni del skupne strategije Skupine Pošta Slovenije, ob upoštevanju samostojnosti in neodvisnosti članov nadzornega sveta družbe Intereuropa pri izvajanju nadzorniške vloge v družbi Intereuropa.« 

Glede Cegnarja in Vrviščar pa: 

»Člana poslovodstva Pošte Slovenije tako v celoti izvajata svojo poslovodno funkcijo na Pošti Slovenije, pri čemer je, kot že navedeno, v gospodarstvu povsem običajno, da so člani uprav in direktorji družb tudi člani nadzornih svetov gospodarskih družb. Ne nazadnje imajo iz naslova vodenja gospodarskih družb tudi ustrezna predznanja z vidika nadzorovanja družb.«

Zakaj se vodstvo v Intereuropi menja kot po tekočem traku? 

Praksa vodenja ene družbe in nadziranja hčerinske družbe je morda običajna, a – kot kaže – nadzorniki Intereurope ne opravljajo ključne naloge, to je imenovanje primernih kandidatov za opravljanje vodstvenih položajev. In zakaj je tako? Obstajata dve možnosti: nekompetentnost nadzornega sveta ali pa namerna ne podpora vodstvu s strani nadzornega sveta, ki ga vodi Marko Cegnar, pri čemer je slednja možnost bolj verjetna, poudarjajo naši viri, dobri poznavalci upravljanja Intereurope in njenega nadzornega sveta. 

Generalni direktor Pošte Slovenije Marko Cegnar naj bi bil po poročanju nekaterih medijev izbranec finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Kot smo pisali, je decembra upravo Pošte zapustil prvi finančnik Marko Rems, omenjala so se tudi nesoglasja med Remsom in Cegnarjem, a nam tega Rems ni potrdil. 

Iz Intereurope sporočajo, da podanih odstopnih izjav oziroma razlogov za odhode posameznih članov uprave družbe ne morejo komentirati.

Član uprave Pošte Slovenije Marko Rems obupal zaradi sindikatov

17. december 2024

Cegnar ima težave tudi na Pošti: Sindikati odstopili od stavkovnega sporazuma

Da na Pošti izzivov ne manjka, priznavajo tudi sami. Kot drugi evropski poštni operaterji se soočajo s pospešeno digitalizacijo, ki vpliva na upad pisemskih pošiljk in predstavlja pritisk na stroškovno učinkovitost.

Čisti poslovni izid Pošte Slovenije med letoma 2022 in 2024. Vir: Ebonitete.si

»Podobno kot drugod po svetu tudi v Sloveniji beležimo nezadržni upad količin pisemskih pošiljk – od leta 2011 se je obseg zmanjšal za 60 %, trend pa se nadaljuje s približno 10 % letnim upadom. Število vseh storitev, ki jih izvaja Pošta Slovenije, pa je upadlo za okoli 40 %. Po drugi strani zaradi rasti spletne trgovine raste število paketnih storitev, vendar tako velikega upada pisemskih pošiljk ni mogoče nadomestiti v kratkem času. Ob tem pa konstantno naraščajo tudi stroški energentov, stroški dela, ki dosegajo skoraj 70 %, ipd…), pojasnjujejo na Pošti.«

Za upravo Pošte trši oreh sindikati

Po tem ko je vodstvo lani začasno s sindikati našlo skupni jezik, so po naših informacijah sindikati zdaj odstopili od Dogovora o stavkovnih zahtevah. Očitki poslovodstvu naj bi bili, da to enostransko sprejema odločitve, ki posegajo v delo zaposlenih in sindikate o teh spremembah pisno ne obvešča, čeprav je to določeno v stavkovnem dogovoru. 

Da odstopajo od Dogovora o stavkovnih zahtevah so sindikati obvestili tudi nadzorni svet Pošte Slovenije pod vodstvom Urške Kežmah.    

Kadrovanje "rak rana" vlade Roberta Goloba

Iz letnega poročila komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki ga je nedavno predsednik KPK Robert Šumi predal predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič je med drugim razvidno, da se vlada ni odzvala na priporočila, povezana s transparentnostjo (kadrovskih) izbirnih postopkov pri predlaganju oziroma imenovanju članov nadzornikov v družbah, kjer vlada izvršuje pravice Republike Slovenije kot delničarka oziroma družbenica.