Predsednik uprave državne SID banke Borut Jamnik je lani prejel 270 tisoč evrov, skupaj z nagrado v višini 20 tisoč evrov. Zdaj želi poslovanje SID banke razširiti na novoustanovljeni podjetji. Soglasja Banke Slovenije za to po naših informacijah sicer še nima. Foto: STA
Kaj je v ozadju širitve Jamnikove SID banke?
Jutri bo skupščina državne SID banke pod vodstvom Boruta Jamnika. Lani je Jamnik zaslužil 270 tisoč evrov bruto in med drugim prejel več kot 20 tisoč evrov variabilne nagrade. Dobiček banke se je sicer krepko znižal, notranja revizija pa je opozorila tudi na nezadovoljivo obvladovanje tveganj. A bolj kot to, v oči zbode dejstvo, da je SID banka v pol leta ustanovila dve podjetji. Gre res za nujen predpogoj za rast banke ali pa zgolj način, kako se izogniti zakonskim omejitvam, ki sicer veljajo za matično družbo, ne pa tudi za odvisni družbi? Kaj na to pravi regulator?
Državna SID banka, ki v Sloveniji nima konkurence, deluje namreč na podlagi posebnega zakona in ima poseben status, je tik pred skupščino, na kateri bodo med drugim podeljevali razrešnici upravi in nadzornemu svetu.
Boruta Jamnika mediji pogosto opisujejo kot enega najpomembnejših igralcev iz kroga predsednika vlade Roberta Goloba.
Dvočlanska uprava banke, ki jo vodi Borut Jamnik, je lani prejela več kot 500 tisoč evrov, pri čemer je Jamnik na mesec zaslužil okoli 20 tisoč evrov oziroma 243 tisoč evrov bruto v letu 2024. Ob izplačilu 22.587 evrov nagrade pa je njegov prejemek v letu 2024 znašal 270.803.
SID banka ob padcu dobička: maksimiranje dobička ni naš cilj
Družba je v letu 2024 zabeležila devet milijon evrov dobička oziroma slabih šest milijonov evrov manj kot leto poprej. Dobiček so družbi znižali predvsem stroški uvedbe novega davka na bilančno vsoto bank ter slabitve naložb v določenih industrijskih panogah, prihodki pa tega upada očitno niso ublažili.
V banki kljub temu ocenjujejo:
»Ne glede na dobro poslovanje banke in realiziran dobiček v 2024 velja poudariti, da SID banka kot razvojna institucija ne deluje z namenom maksimiranja dobička, temveč skladno z zakonom o slovenski izvozni in razvojni banki s ciljem doseganja razvojnih učinkov, ki jih uresničuje preko financiranja projektov z višjo družbeno dodano vrednostjo.«
Nagrada upravi kljub ugotovljenim pomanjkljivostim v reviziji
Notranja revizija banke v pregledu poslovanja za leto 2024 ugotavlja, da je obvladovanje tveganj in notranjih kontrol pri sistemu obdelovanja in upravljanja z osebnimi podatki pomanjkljivo oziroma nezadovoljivo. Notranji revizorji so kot neučinkovito ocenili tudi zunanje izvajanje banke in zunanjega izvajalca Avtenta, hčerinske družbe Telekoma, kjer so bila ugotovljena odstopanja, pomanjkljivosti in neskladja s smernicami Evropskega bančnega organa. Posledično pa so ocenili, da je sistem notranjih kontrol in obvladovanja tveganj neučinkovit oziroma pomanjkljiv.
V SID-u pomanjkljivosti niso komentirali, pač pa nas napotili na letno poročilo:
V njem revizor (zunanji revizor op.p.) podaja mnenje brez pridržkov v vseh elementih mnenja, so zapisali v banki.
SID banka v pol leta ustanovila kar dve novi družbi
SID banka je lani decembra ustanovila hčerinsko družbo SID Svetovanje. Ko bo podjetje zaživelo, bo nanj prenesen tudi del premoženja.
»SID banka z ustanovitvijo hčerinske družbe sledi praksi evropskih in svetovnih razvojnih bank ter širi lastniško financiranje za zapolnitev tržnih vrzeli, pravijo na banki.«
In če je bila ustanovitev hčerinske družbe po mnenju naših sogovornikov iz bančnih krogov morda vendarle smiselna poteza, da se spodbudi razvoj slovenskega kapitalskega trga, pa ne gre razumeti, da se zdaj ustanavlja še ena družba. Podjetje SID Svetovanje je namreč aprila letos ustanovilo hčerinsko družbo SID Izobraževanje. Naši viri razloge za to vidijo predvsem v dejstvu, da odvisne družbe niso podvržene tako strogi zakonodajni kontroli kot matična družba. Na primer: plače odvisnih družb niso podvržene Lahovnikovemu zakonu, tu so še kadrovski postopki, pri javnem naročanju je manj omejitev, prav tako pa so pri razkritju podatkov po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pravila bolj razrahljana.
In zakaj je SID banka ustanovila hčerinsko družbo, nato pa še vnukinjo? Ali gre pri tem za izogibanje zakonskim omejitvam, na banki ne odgovarjajo, pač pa:
Ustanovitev družb SID Izobraževanje in SID Svetovanje je del razvojne strategije SID banke za izvedbo ukrepa povečanja obsega lastniškega financiranja in krepitev kapitalskega trga z namenom učinkovitejšega naslavljanja vrzeli, ki jih ima Republika Slovenije na tem področju.
Ime podjetij je začasno in ne odraža njune končne dejavnosti, naložbe pa bodo namenjene predvsem ustanavljanju in razvoju mladih podjetij, komercializaciji novih tehnologij, zagotavljanju nasledstva v podjetjih in drugim namenom, ki bodo naslavljali obstoječe tržne vrzeli, še dodajajo v banki.
Ob tem je nujno poudariti, da tako izobraževanje kot svetovanje, kar je zapisano v statutih novo nastalih družb, že opravlja matična družba SID banka, od tod tudi vprašanje, zakaj sta potrebni dve novi družbi.
Za obe družbi potrebujejo soglasje Banke Slovenije, a ga (še) ni
Na Banki Slovenije poslovanja s komitenti ne komentirajo, na splošno pa so zapisali, da mora banka regulatorja obvestiti o vseh pomembnih okoliščinah, torej tudi o ustanavljanju novih družb in za kvalificirane naložbe dobiti njihovo dovoljenje.
Kot kvalificirana naložba po ZBan-3 se šteje naložba, na podlagi katere pridobi banka kvalificiran delež v: 1. finančni instituciji s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, z izjemo finančnih institucij, pri katerih mora banka za pridobitev kvalificiranega deleža v teh osebah pridobiti dovoljenje nadzornega organa Republike Slovenije ali druge države članice; ali 2. subjektu finančnega sektorja s sedežem v tretji državi. Glede na to, da je kvalificiran delež lahko posredni ali neposredni delež, se določbe glede dovoljenja za kvalificirano naložbo, v kolikor so izpolnjeni tudi drugi pogoji po ZBan-3, lahko uporabljajo tudi za ustanovitev vnukinje.
Banka Slovenije kot nadzornik v primeru nadzora skupine prilagodi svoje aktivnosti in vključi tudi nadzor podrejenih družb.
SID banka torej dovoljenja regulatorja še čaka. Naši sogovorniki se zato sprašujejo, ali vlada Roberta Goloba tudi zaradi morebitnih lažjih in hitrejših postopkov za SID banko na Banki Slovenije vztraja pri Saški Jazbec za guvernerko, ki – kot so poročali mediji – pripada istemu krogu kot Borut Jamnik, ožjemu krogu predsednika vlade Roberta Goloba.
