Foto: BOBO
Kako je župan Janković od šefa Železnic Mesa v centru Ljubljane kupil garaže po 17 evrov na kvadratni meter
Garaže za Jankovića po 17 evrov za kvadratni meter, za ostale po dva tisoč evrov.
Kot smo poročali, sta župan Ljubljane Zoran Janković in generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes leta 2024 izmenjala več kot sto nepremičnin. Med njimi je nepremičnina namenjena garažam na glavnem parkirišču železniške postaje Ljubljana, za katero je Ljubljana odštela 5.700 evrov, državni geodeti pa so jo ocenili na 486.200 evrov. Je pri menjavi prišlo do oškodovanja vseh slovenskih davkoplačevalcev na račun mesta Ljubljana?
Mestna občina Ljubljana (MOL) in Slovenske železnice (SŽ) sta z menjalno pogodbo leta 2024 izmenjale 111 nepremičnin, razlike v vrednotenju teh nepremičnin s strani cenilca Slovenskih železnic v primerjavi z vrednotenjem Gursa pa znašajo več milijonov evrov, smo razkrili pretekli petek.
Tako Gurs kot Slovenske železnice razliko v vrednotenju pripisujejo nezmožnosti sistema državnih geodetov, da bi lahko "realno" ocenilo vrednost "specifičnih" nepremičnin, ki so bile del menjalnega posla med MOL in SŽ. Za večino od 111 nepremičnin trditve Gursa in SŽ pri napakah pri vrednotenju je brez strokovnega znanja o vrednotenju težko oporekati.
Kako ovrednotiti nekaj kvadratnih metrov pločnika ali ceste, je tudi po mnenju drugih cenilcev, s katerimi smo neuradno govorili, težko oceniti? A pri garažah to ni mogoče enoznačno trditi.
Garaže za Jankovića po 17 evrov za kvadratni meter, za ostale po dva tisoč evrov
Med 100 parcelami, ki jih je v menjalnem poslu prejel MOL, je tudi pet parcel na območju glavne avtobusne postaje v Ljubljani. Kot smo omenili že v petkovem članku, njihovo vrednost Geodetska uprava ocenjuje skupaj z vrednostjo zgradb, ki stojijo na teh parcelah.
Del menjalnega posla med MOL in SŽ je tudi parcela (ID številka 1737-2158) z garažami, ki so (trenutno) na glavnem parkirišču železniške postaje. Cenilec SŽ je parcelo ocenil na 5.700 evrov, Gurs pa na 36 tisoč evrov. Pri garažah pa se zaplete. Cenilec garaž ni vrednotil, ker so bile te predvidene za rušenje. Kot izhaja iz cenitve cenilca SŽ, so bili pri oceni vrednosti parcele upoštevani tudi stroški rušenja teh garaž.
Gurs medtem vrednost garaž – teh je za 330 kvadratnih metrov – ocenjuje na 486.200 evrov
MOL je torej dobil v posest garaže, čeprav kot razkrivajo spodnje fotografije, posnete ta teden, v zgradbi ni več veliko garaž, ampak so očitno poslovni prostori po ceni 17 evrov za kvadratni meter.
Če bi upoštevali vrednotenje Gursa, bi bile garaže vredne 1.473 evrov za vsak kvadratni meter.
V letu 2025 so se cene garaž v Ljubljani gibale okoli dva tisoč evrov za kvadratni meter. Najbolj so bile iskane garaže v centru mesta in za Bežigradom. Kot izhaja iz aplikacije Trgoskop, so garaže v omenjenih delih prestolnice menjale lastnike v povprečju za 2.500 evrov za kvadratni meter.
Nadaljujemo z največjo parcelo (ID številka 1737-2152) v velikosti skoraj tri tisoč kvadratnih metrov danes parkirajo avtobusi. Cenilec SŽ je parcelo ocenil na slabih 70 tisoč evrov oziroma približno 23 evrov za kvadratni meter, Gurs pa jo vrednoti na 612 tisoč evrov oziroma okoli 208 evrov za kvadratni meter.
Zanimiva je tudi hiša, ki stoji na parceli (ID številka 1737-2154). V zemljiški knjigi je zapisano, da gre za poslovni prostor v velikosti 259,1 kvadratnega metra. Cenilec SŽ meni, da je parcela vredna 3.300 evrov, Gurs pa vrednost zgradbe (ID 1737-63-1), ki stoji na tej parceli, vrednoti na 582.000 evrov.
Kaj pravijo pri Slovenskih železnicah?
Da zgradbe na parcelah res niso bile upoštevane pri vrednotenju nepremičnin so potrdili tudi pri Slovenskih železnicah. Razlogi so po njihovih besedah trije. Dva sta enaka cenilčevim, to sta, da so zgradbe namenjene rušenju, ali pa jih SŽ ne vodijo več v svoji evidenci osnovnih sredstev. Pri SŽ pa dodajajo še, da nekatere zgradbe na izmenjanih parcelah niso bile v času podpisovanja pogodbe v njihovi lasti.
Za rušenje so predvidene tudi garaže in pa hiša, ki smo jih podrobneje pogledali na začetku članka. Pri SŽ poudarjajo, da gre za »stare, funkcionalno dotrajane objekte, objekte brez razvojne oziroma uporabne vrednosti za nadaljnje projekte ali objekte, katerih odstranitev je pogoj za realizacijo načrtovanih občinskih oz. državnih investicij v skladu z veljavnimi prostorskimi akti.«
Pri SŽ tudi poudarjajo, da »ker je rušitev takšnih objektov nujni predhodni strošek za nadaljnjo uporabo oziroma razvoj zemljišča, ta strošek neposredno vpliva na tržno vrednost nepremičnine in zmanjšuje dejansko ekonomsko vrednost zemljišča.«
