Kam nas je pripeljala Golobova vlada?

Odštevamo dneve do marčnih volitev in v tem času gotovo velja preveriti, kam smo prišli pod vlado Roberta Goloba. 

Različne podatke s posameznih področij smo analizirali s pomočjo dveh gostov v tokratni oddaji V središču, v kateri smo gostili profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Roka Spruka in Blaža Hribarja, člana uprave Pokojninske družbe A, ki upravlja več kot pol milijarde evrov.

Česa kupimo lahko manj in kako stare avtomobile vozimo

Zastavili smo si vprašanje, ali živimo pod aktualno vlado bolje? Plače so pod Golobovo vlado zrasle, poudarjajo v Gibanju Svoboda. A ta podatek sam ne pove veliko. Na statističnem uradu namreč opozarjajo, da navajanje višine plače ni primerno, ker številke zaradi spremembe njihove metodologije spremljanja podatkov niso primerljive. Mogoče je primerjati, poudarjajo, plače od januarja 2023 dalje. Nominalno se je bruto plača od januarja 2023 do oktobra povečala za 20,5-odstotka, realno (torej ob upoštevanju inflacije) pa za 10,5-odstotka. V tem obdobju (januar 2023 – oktober 2025) je bila namreč inflacija 9-odstotna.

Bolj relevantni pa so podatki o kupni moči.

Pogledali smo podatke za osnovni živili, kot sta krompir in mleko. S povprečno neto plačo smo leta 2020 lahko kupili na primer 1570 litrov mleka, leta 2024 pa 1363 litrov - torej 207 litrov mleka več kot zdaj oziroma 14 odstotkov manj, kot za časa prejšnje vlade. Tudi krompirja lahko kupimo zdaj manj – s povprečno plačo sto kilogramov manj krompirja kot leta 2020. Kupimo lahko tudi manj sladkorja. Statistika še razkriva, da smo po najnovejših razpoložljivih podatkih v Sloveniji vozili povprečno najstarejše avtomobile doslej (stari so bili 11,3 leta). Smo pa na drugi strani v primerjavi z letom 2020 lahko kupili več jabolk, svinjskega mesa s kostjo in jeans hlač.

Rast cen hrane je lani v Sloveniji močno presegala evrsko povprečje. Na drugi strani smo beležili rast cen brezalkoholnih pijač, ki je bila posledica predvsem povišanja davkov. Dve tretjini anketiranih tako trdi, da so spremenili svoje nakupovalne navade – kupujejo, ko so popusti in različne akcije, manj je obiskov restavracij, kupci se odločajo za cenejše blagovne znamke oziroma kupujejo manj. Kako sta ta podatek komentirala gosta? 

Ozrli smo se tudi na podatek Gospodarske zbornice Slovenije, kjer so izračunali, da se je v obdobju 2023–2026 skupna davčna in prispevčna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke. Prav zaposleni z minimalno plačo pa so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) izgubili približno 2.100 evrov neto v treh letih. 

Pogledali smo tudi podatke Eurostata o rasti brezposelnosti v EU, rast je bila največja v Sloveniji, znašala je 1,5-odstotne točke, kar je največji skok v EU.

V oddaji smo seveda komentirali tudi odločitev protikorupcijske komisije, ki je presodila, da je Robert Golob kršil integriteto. Po odločitvi pa smo zdaj priča relativiziranju odločitve komisije.

»V zrelih demokracijah bi pričakovali, da enaka pravila veljajo za vse, ne pa, da smo priča selektivnemu moralizmu in imamo visoke standarde za enega, povsem drugačne pa za drugega politika. Slovenska demokracija resno šepa,« v zvezi s tem ocenjuje profesor Rok Spruk ter dodaja, da je bila napoved spoštovanja institucij in pravne države, ki jih je pred zadnjimi volitvami napovedovala aktualna koalicija, očitno le prazno govorjenje. 

Gospodarstveniki zaradi vladne politike zaskrbljeni

Na mednarodni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD je Slovenija lani zadržala svojo lansko, sicer najnižjo dosedanjo uvrstitev, na 46. mestu. Slovenija je v letih 2023 in 2024 padla za osem mest.

Število stečajev po svetu se je lani spet povečalo, glede na analize različnih institucij se bo rast nadaljevala tudi letos, za okoli pet odstotkov, in to že peto leto zapored. Število stečajev pri nas je lani zraslo drugič zapored. Rast bo po ocenah Financ okoli šestodstotna. Najbolj so bila prizadeta mala in srednja podjetja, še posebej tista v gradbeništvu, prodaji na drobno in storitvenih dejavnostih.

Povečuje se tudi število stečajev v Nemčiji, kjer je lani v stečaju končalo 471 velikih podjetij, kar je četrtino več kot leta 2024. Gre za rekordno število bankrotov velikih podjetij, ki se bo po napovedih letos še povečalo za med 15 in 20 odstotkov. So to podatki, ki bi nas morali skrbeti? Sogovornika sta prepričana, da vsekakor obstaja razlog za skrb.

Socialni partnerji bodo jutri začeli razpravo o dvigu minimalne plače, ki ga je napovedal minister Luka Mesec. Tu bi veljalo biti res pozoren, opozarja Blaž Hribar, ker bodo lahko posledice takšne, kot si jih nihče ne želi.

Ima Golobova vlada sploh makroekonomski pogled na dogajanje v državi, makroekonomisti opozarjajo, da hodimo nevarno po robu. Oba gosta v studiu sta se strinjala, da jasno začrtane finančne, gospodarske in davčne strategije ni videti.

Pred volitvami se malo pogovarjamo o vsebini, več pa o ideologiji. Kako bosta volila gosta? Bosta sploh šla na volitve, glede na to, da hegemonoma na levi in desni očitno ustreza polarizacija, ki ju obe strani še podpihujeta? Zakaj sta sogovornika nehala prebirati medije, v katerih lahko preberemo tudi članke z naslovom Predsednik vlade povezuje v antifašistični blok?

Vabimo vas, da prisluhnite celotni oddaji, ki jo je vodila novinarka Suzana Kos.