Kdo je upnik s sivega trga, ki je posodil denar nekdanji ministrici Kresal in njenemu partnerju odvetniku Senici? Foto: STA
Kdo je upnik s sivega trga, ki ima hipoteko na stanovanju Katarine Kresal?
Nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal oziroma njen partner odvetnik Miro Senica sta si denar izposodila na sivem trgu po izjemno visokih obrestnih merah, razkriva zemljiška knjiga. Razkrivamo upnika, o katerem smo na Info360 pisali pred nedavnim, ko smo preverjali ozadje fiktivnih poslov na Slovenskih železnicah in možnih razlogih za njihov nastanek.
V tem tednu je spletni portal Necenzurirano pisal o finančnih težavah znanega ljubljanskega odvetnika Mira Senice. V članku je bilo med drugim navedeno, da je Senica stanovanje v Trnovem leta 2020 prenesel na svojo partnerko Katarino Kresal. V podpisu pod fotografijo območja, kjer se stanovanje nahaja, pa je bilo zapisano:
»Več kot 250 kvadratov veliko stanovanje v Trnovem je v lasti Katarine Kresal. Na njem je tudi hipoteka enega od upnikov, od katerega si Senica izposoja denar na sivem trgu.«
Razkrivamo, kdo je ta upnik.
Gre za podjetje Grad.In, ki je v lasti bratov Branka in Boruta Brinška. O bratih Brinšek smo na Info360 pisali junija 2025:
Pol milijona evrov visoka terjatev
Na stanovanju od Kresal ima podjetje Grad.In hipoteko v višini pol milijona evrov, pri čemer znašajo obresti 1,50 odstotka mesečno. To so izjemno visoke obresti, sploh če vemo, da se letne bančne obresti gibljejo okoli 4 odstotke.
Hipoteka ’Brinškov’ je začela učinkovati 30. julija 2024, Kresal pa bi morala dolg plačati do 30. oktobra 2024, če bi želela, da se dolg izbriše. Ta ista hipoteka in še več drugih (med njimi še ena od podjetja Grad.In v višini 450.000 evrov) bremeni tudi odvetniško pisarno njenega partnerja Mira Senice, ki jo ima na Barjanski cesti v Ljubljani.
Dodajmo, da je morda ta dolg že lahko poravnan in je v teku postopek izbrisa hipoteke.
Pred hipoteko vezano na polmilijonsko posojilo, sta imela Brinška oziroma njun Grad.In na stanovanju Kresal od decembra 2021 vpisano hipoteko v višini 1,2 milijona evrov. Izbris slednje pa je začel učinkovati na dan, ko je začela učinkovati hipoteka vezana na zdajšnje pol milijona evrov visoko posojilo.
Za posojilo v višini 1,2 milijona evrov je Grad.In obračunaval obresti v višini 1,8 odstotka mesečno, za posojilo v višini pol milijona pa obračunava obresti v višini 1,5 odstotkov mesečno.
Poleg hipoteke Grad.in je na stanovanju Kresal vpisana še hipoteka v višini 1,36 milijona evrov, in sicer v korist upnika Raiffeisenbank Eberndorf (Eberndorf ali Dobrla vas je naselje na avstrijskem Koroškem, kjer je močna skupnost Koroških Slovencev). Ta hipoteka je bila vknjižena avgusta leta 2020, dolg pa mora biti poravnan do 31. marca 2043. Obresti Raiffeisenbank znašajo: 3-mesečni Euribor plus 1,75 odstotka letno, kar pomeni, da so znatno nižje, kot jih obračunavata brata Brinšek.
Poslovni model Brinškov
Brinška sta torej razvila izjemno donosen poslovni model posojanja denarja. Po premoženju sodita med izjemno bogate in posledično vplivne posameznike. Ko ljudje in podjetja zabredejo v finančne težave in jim banke ne želijo več odobriti kredita, denar pa nujno rabijo, sta pripravljena tvegati in jim pripravljena pod svojimi pogoji ’pomagati’. Posodita jim denar, a obresti so izjemno visoke, tako visoke, da posojilojemalce pogosto popolnoma izčpajo in pahnejo v začaran krog, ki v veliko primerih nima rešitve. Ali je poslovni model Brinškov zakonit, mediji ne moremo soditi, pač pa so zato pristojne institucije. Dejstvo pa je, da si posamezniki, ki se znajdejo na robu, sami odločajo, od koga si bodo denar izposodili.
Kresal se na naš klic ni odzvala, zato smo ji poslali sporočilo, v katerem smo jo vprašali za njeno izkušnjo z bratoma Brinšek oziroma izposojo denarja na sivem trgu. Ni se oglasila.
52-letna pravnica Katarina Kresal je nekdanja predsednica Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in bivša ministrica za notranje zadeve v Pahorjevi vladi. S položaja ministrice je odstopila zaradi suma korupcije pri najemu stavbe za potrebe Nacionalnega preiskovalnega urada na Dimičevi ulici v Ljubljani. Po odhodu iz politike je februarja 2012 skupaj z Alešem Zalarjem, nekdanjim ministrom za pravosodje, ustanovila neprofitni zavod Evropski center za reševanje sporov (ECRS), kjer je edina lastnica. Podala se je tudi v komentatorske vode: na televiziji Slovenija je nastopala v oddaji Zadnja beseda. Od leta 2016 je njen ECRS od proračunskih porabnikov prejel skoraj 128 tisoč evrov, lani pa je imel 247 tisoč evrov prihodkov in prav nikakršnih stroškov dela.
