Košarica se je podražila za 50 odstotkov glede na leto 2008

Kaj se je zgodilo, da danes plačujemo skoraj dvakrat dražje izdelke kot pred sedemnajstimi leti? So res krivi le energenti ali pa se za to podražitvijo skrivajo globlji sistemski vzroki? Odgovore smo iskali tudi pri Branku Ravniku, varuhu odnosov v verigi preskrbe s hrano.

Primerjava izbranih izdelkov 2008 in 2025 v trgovini Interspar: koliko več plačujemo danes?

Iz tabele je tako razvidno, da smo leta 2008 za nakup vsakdanjih živil odšteli 27,37 evra, danes pa odštejemo 41,46 evra. Košarica se je v 17 letih podražila za 14,09 evra ali 51,5 odstotka.

Kaj botruje tako drastični rasti cen?

Nakup vsakdanjih življenjskih potrebščin v primerjavi z obdobjem pred sedemnajstimi leti znatno bolj obremenjuje naše denarnice. Zakaj, vprašamo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.

»Na podražitev, ki ste jo ugotovili s primerjavo cen tudi preko sestave vaše košarice, so v največji meri vplivale bistveno spremenjene globalne okoliščine. Izjemen skok v cenah energentov je botroval dvigu cen surovin za pridelavo hrane in končno ceno za potrošnika. Dvig cen je bil tako izrazit, da jih ni bilo mogoče prenesti v celoti v odkupne cene kmetijskih pridelkov in tudi ne v končno ceno,« je Ravnik dejal za Info360.

Poleg energentov pa so na dvig cen vplivale tudi podražitve stroškov transporta, stroškov dela v kmetijski industriji, surovin za predelavo hrane in inflacija na embalažnih ter logističnih trgih.

Kateri izdelki so se najbolj podražili in zakaj?

Statistični urad RS v okviru inflacije redno spremlja cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki jih objavlja kot indekse. Najvišje rasti cen med obdobjem marec 2008 in marec 2025 so zabeležili: 

• riž (+87 %),
• jogurti (+25,5 %),
• čokolada, maslo, kakav in živalska hrana (40–100 %),
• sadje (157,5 %),
• in meso (73,4%).

»Ekonomske razmere v sadjarski panogi so zelo negotove, saj si že nekaj let sledijo slabe letine. Na začetku leta so bile zaradi tega cene višje, so se pa zaradi boljše lanske letine ob koncu leta spustile. V primeru govejega mesa je dvig cen posledica dviga stroškov in zmanjšanja ponudbe (zmanjšanje obsega prireje in povečanje izvoza živih živali v tujino). Odraža se dolgotrajno slabo stanje v panogi zaradi vzdrževanja nizkih cen v prireji govedi, zahtev kupcev in uvoza viškov iz tujine. V primeru perutninskega mesa pa gre predvsem za posledico dviga cen pri stroških vzreje, še pojasnjuje varuh.«

Podražitev živil za 50%, dvig povprečne plače pa za dobrih 80 %

Podražitev naše košarice smo nato primerjali s plačami v istem obdobju in ugotovili, da so se te dvignile bolj kot strošek naše košarice.

Februarja leta 2008 je povprečna slovenska plača znašala 1325,73 evra bruto, februarja letos pa je znašala 2.430,99 evra ali 83,4 % več kot leta 2008. 

Kakšno je pričakovano gibanje cen v prihodnje?

Ravnik napoveduje, da bodo cena hrane in nihanja ostala realnost tudi v prihodnje, saj je Slovenija izjemno odprt trg in v največji meri na cene vplivajo razmere na globalnih trgih, ob tem opozarja: »Če ne zagotovimo pogojev za razvoj lastne pridelave in prireje, težje vplivamo na nihanja cen.«

Pri dobro vertikalno povezanih sistemih je lažje upravljati tveganja in se odzivati na neugodne dogodke. Zaradi negotovih razmer – trgovinske vojne, naravne nesreče, konflikti, neurejeni odnosi v verigi – kaže, da bo do nihanj prihajalo še naprej.

Cena hrane je povezana tudi z njeno kakovostjo. Pritiski na nižanje cen imajo logično posledico tudi v smeri nižanja stroškov v proizvodnji, kar gre lahko tudi na račun kvalitete.

»Gre za spreminjanje receptur in prilagajanje sestave izdelkov cenam surovin. Proizvajalci, ki tržijo pod svojo blagovno znamko, se z vidika pripadnosti potrošnikov svojim izdelkom in lastnega ugleda, tega ne poslužujejo in zanje cenovni pritiski pomenijo nazadovanje v razvoju. Močni pritiski na nižanje cen, ki zaradi tega padejo pod stroške proizvodnje pa imajo dolgoročno negativne posledice tudi na kakovost,« še dodaja varuh prehranske verige.