Lastnik Mercatorja od 158 podjetij obdržal le 40

Fabris Peruško, glavni izvršni direktor Fortenova grupe, je na konferenci Change Makers, ki jo je organiziral Poslovni dnevnik, govoril o največjem prestrukturiranju v novejši zgodovini hrvaškega gospodarstva in o tem, kako se je skupina po krizi Agrokorja preoblikovala.

Komentiral je tudi težave trgovske družbe Studenac, ki se je zaradi več kot 400 milijonov evrov dolga znašla v predstečajnem postopku. Fortenova je njen pomemben dobavitelj prek Jamnice in PIK Vrbovca. Peruško pravi, da bo o načinu poplačila mogoče govoriti šele po objavi načrta prestrukturiranja.

Od 158 družb do 40

Peruško zavrača očitke, da je bilo Fortenovo enostavno prestrukturirati, ker je prodala večino premoženja. Po njegovih besedah niso prodali vsega, temveč so skupino preusmerili iz zelo razpršenega konglomerata s 158 družbami v sistem približno 40 podjetij.

Prodali so proizvodne, turistične in kmetijske dejavnosti, medtem ko so ohranili trgovino, ki ustvarja največ prihodkov in je največji generator operativnega dobička. Današnja skupina se osredotoča na štiri področja: maloprodajo v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH, veleprodajo, nepremičnine ter logistiko.

Fortenova je letos odkupila skoraj 600 milijonov evrov vredne nepremičnine, ki jih uporabljata Konzum in Mercator. V prihodnjih letih načrtujejo odprtje več velikih centrov in številne prenove.

Znatno manjši dolg

Fortenova je v izredno upravo vstopila s 7,6 milijarde evrov terjatev. Po izvedenem prestrukturiranju ima približno 500 milijonov evrov bruto dolga oziroma okoli 300 milijonov evrov neto dolga. Neto zadolženost je tako manjša od ene vrednosti EBITDA, kar Peruško ocenjuje kot eno najboljših finančnih pozicij v regiji.

Kot primere uspešnega prestrukturiranja Peruško izpostavlja Podravko, ki je od Fortenove prevzela kmetijski del, ter podjetja, ki so nastala po prodaji Zvijezde, Žita in drugih dejavnosti. Fortenova je prodala tudi PIK Vrbovec, s čimer se je konsolidirala mesnopredelovalna industrija v Sloveniji in na Hrvaškem.

Nasprotuje davku na presežni dobiček

Peruško je komentiral tudi pripravljajočo se zakonodajo o davku na presežni dobiček. Meni, da takšen davek ni pravičen, saj je po njegovih besedah rast dobička predvsem posledica zmanjšanja stroškov, učinkovitejšega poslovanja, zmanjšanja dolga in notranjega prestrukturiranja.

»Naša bruto marža je ostala kontinuirano enaka,« poudarja Peruško. Po njegovem mnenju zato povečanje dobička ni posledica izkoriščanja posebnih tržnih razmer, temveč rezultat večletnega izboljševanja poslovanja.