Minister govori o pogovorih s tremi investitorji, prijavil pa je le en lobistični stik

Skupni obseg proizvodnje se je po podatkih državnih statistikov marca zmanjšal na mesečni in tudi na medletni ravni; upadel je tudi na ravni prvega tromesečja. Kaj kažejo konkretni podatki? Obseg proizvodnje je bil skupno za 2,9-odstotka manjši kot v februarju. Najbolj se je zmanjšal v gradbeništvu. Statistiki beležijo tudi padec na medletni ravni - v primerjavi s prejšnjim marcem je bil obseg proizvodnje manjši za 3,5, odstotka; tudi v tej primerjavi so največji upad zaznali v gradbeništvu (za 11,7-odstotka). 

Nekaj dni pred objavo teh podatkov je prišla na dan tudi informacija o največjem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) med vsemi državami v Evropski uniji v prvem četrtletju. Minister za finance Klemen Boštjančič je ob tem miril, da ni razlogov za skrb ter razkril, da je imel v zadnjem mesecu sestanke s tremi velikimi mednarodnimi podjetji, ki bodo še letos napovedala velike investicije pri nas.

»Do konca leta bo najavljenih še nekaj investicij z visoko dodano vrednostjo in takšnih si zelo želimo,« je izjavil na soočenju komercialne televizije Pop TV s predstavnikom NSi Jernejem Vrtovcem. Tako je odgovoril na očitke opozicije, da gospodarska politika vlade Roberta Goloba vodi v padec BDP ter da je vlada v zadnjih treh letih povečala davke za več kot milijardo evrov letno, s čimer izgubljamo konkurenčnost in smo na poti v recesijo. 

Kdo so mednarodna podjetja, o katerih govori minister

Aplikacija Erar protikorupcijske komisije razkriva, da je ministrstvo za finance v obdobju, ki ga omenja Boštjančič, prijavilo le lobistični stik s predstavniki družbe Paloma, drugih prijavljenih pogovorov z investitorji pa nismo našli. 

Ministra je obiskal vrh proizvajalca higienskih pripomočkov v tuji lasti, ki je v preteklosti že prejel subvencijo države. Foto: Uredništvo

Paloma je lani ustvarila 4,5 milijona evrov dobička, prihodki so presegli 144 milijonov evrov, zaposlovala pa je nekaj več kot 300 ljudi. Tovarna je v lasti Eco Investment, zasebne investicijske družbe, s sedežem v Pragi. 

Ne na ministrstvu za finance, ne v Palomi ter tudi ne v Pragi na naša vprašanja glede pogovorov o očitno pričakovani državni subvenciji, kar razkriva Erar, ne želijo odgovoriti. Iz javno dostopnih dokumentov je moč razbrati, da želi Paloma ohraniti svoj tržni delež na ključnih trgih regije. 

Prerivanje na trgu wc papirja

Palomin konkurent v regiji je bosansko-hercegovski koncern Violeta. 

To lahko presodijo le potrošniki, saj ti odločajo o tem, kateri izdelek je boljši ali cenejši. Za nekatere kupce so boljši naši izdelki, za druge pa Palomini. To je stvar kupčeve ocene, je pred leti glede konkurence odgovoril lastnik Violete Petar Ćorluka v intervjuju za Dnevnik. Foto: Violeta

Violeta je od ustanovitve leta 2001 postala, kot so zapisali na svoji spletni strani, regionalni vodja na trgu higienskih izdelkov; zaposluje 1125 ljudi, dve tovarni ima v BiH, eno pa na Hrvaškem. V hercegovskih Grudah, kjer so pred več kot dvema desetletjema zagnali proizvodnjo, ni bilo niti tradicije niti znanja, pa tudi njihov izobraževalni sistem ni zagotavljal primernega kadra za delo v visokotehnološki proizvodnji. Zato so objavili mednarodni razpis, s katerim so iskali visoko usposobljene inženirje. Iz Indije se je prijavilo več kot 100 inženirjev, intervjuje s kandidati so opravili prek skypa in naredili izbor, je lastnik Ćorluka pred leti pojasnjeval začetke vzpostavitve podjetja.

Država investitorjem 270 milijonov evrov

V Palomi so lani zaključili investicije v najsodobnejše tehnologije v vrednosti 138 milijonov evrov, po naših informacijah pa je v odločanju nova prošnja za več milijonsko državno subvencijo.

V Palomi načrtujejo novo investicijo v višini dobrih 45 milijonov evrov, vloga za subvencijo, o kateri so govorili z Boštjančičem, pa je vredna pet milijonov evrov.

Investitorji ob vlogah za subvencije države načrtujejo investicije v skupni višini 1,5 milijarde evrov. Od tega bi država prispevala 270 milijonov evrov (v ta znesek so vštete subvencije Revozu in Leku). Te investicije bi zagotovile 1300 novih delovnih mest. Med družbami, ki načrtujejo investicije v proizvodnjo pri nas, so med drugim tudi ptujska Perutnina (100-milijonska investicija) ter ajdovski Leone (70-milijonska investicija). Do 40-milijonska investicija pa bo zagotovila, da bo francoski Renault v novomeškem Revozu z letom 2026 izdeloval električnega twinga; v letošnjem proračunu je rezerviranih 25 milijonov evrov za sofinanciranje francoske naložbe. V investicijskem ciklu pri nas so tudi Krka, Novartis in Sandoz.