Na udaru države tudi kriptomilijonar, ne zgolj ribiči in lovci

Poročali smo, da morajo lovci in ribiči na državo prenašati tudi zemljišča, ki so jih kupovali iz članarin, a težav nimajo le oni. Zaradi 30 let starega zakona utegnejo biti podržavljena tudi zemljišča znanega milijonarja. 

Damian Merlak, ki je obogatel s podjetjem Bitstamp, eno največjih svetovnih borz s kriptovalutami, je leta 2019 preko svojega podjetja kupil družbe, ki so bile lastnice nepremičnin – kompleksa bivšega hotela Zlatorog v Ukancu. Leta 2022 ga je porušil, a je njegovo rekonstrukcijo odložil za nedoločen čas, saj se je zapletlo z zemljišči.

Sporno lastništvo dvanajstih parcel

Leta 2023 je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) proti družbi Merlak Investicije vložil tožbo. V njej trdi, da je glede na zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov iz leta 1993, država lastnica dvanajstih zemljišč v okolici hotela. Brez teh zemljišč, ki so v preteklosti služila v turistične in rekreativne namene, pa Merlakova načrtovana investicija ni mogoča.

Po aktualni namembnosti predmetnih zemljišč gre za kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, parke, površine za oddih, rekreacijo in šport, površine za turizem in ostale prometne površine.

Pri nakupu teh zemljišč je Merlak zaupal podatkom v zemljiški knjigi, a jim ne bi smel.

Državni odvetnik je pred časom javnost seznanil, da je država na podlagi zakona iz leta 1993, ki ureja lastninjenje kmetijskih zemljišč, postala lastnica omenjenih zemljišč.

Zato so bili vsi vpisi v zemljiško knjigo in razpolaganja s tem premoženjem v zadnjih 30 letih napačni.

V družbi Merlak investicije so za Info360 zatrdili, da se želi država, ki več kot 30 let ni uspela urediti vpisov v zemljiško knjigo in tudi ni izvajala posesti na spornih nepremičninah, dokopati do lastninske pravice s sklicevanjem na omenjen zakon.

»Ob tem pa trdi, da Merlak kot investitor ne bi smel zaupati v stanje vpisov v zemljiški knjigi, ki jo upravlja, in vodi taista država. Da bo absurd še večji: država je v preteklosti k prenosom lastništva na spornih zemljiščih celo dajala izrecna soglasja.«

Nepravilen vpis v zemljiški knjigi 

Kdo pa je bil pretekli lastnik teh zemljišč in, ali mu je država dala soglasje za prenos spornih zemljiščih? 

Na SKZG so odgovorili, da s spremembami lastništva predmetnih zemljišč niso bili seznanjeni, niti v teh postopkih niso sodelovali.

Nekdanji imetnik pravice uporabe predmetnih zemljišč je bila družba Alpinum, ki se je znašla v stečaju (obvladovali so jo člani družine znanega tajkuna Zmaga Pačnika) in ni izpolnila svoje obveznosti, ki jo je nalagal zakon. Skladu ni predložila podatkov o predmetnih zemljiščih in dokumentacije, na podlagi katere bi lahko pripravili pogodbo o prenosu, in vpisali lastninsko pravico Republike Slovenije v zemljiško knjigo.

Po 16. členu zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju: ZSKZ) so bili bivši upravljavci kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij v družbeni lasti dolžni le-te prenesti v upravljanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju: Sklad) in predložiti bilanco po stanju na dan 31. 12. 1992 skupaj z urejeno dokumentacijo za predmetna zemljišča v šestih mesecih po uveljavitvi zakona (torej do 11. 9. 1993). Številni upravljavci kmetijskih zemljišč tega niso storili, zato je k vpisu lastninske pravice Republike Slovenije (ki je ne glede na neurejeno zemljiškoknjižno stanje lastnica teh zemljišč postala na podlagi samega ZSKZ že 11. marca 1993) pristopil Sklad sam in pričel z identificiranjem nepremičnin, pri katerih so izpolnjeni pogoji za prenos, ter pridobivanjem vse dokumentacije, na podlagi katere se lahko lastninsko pravico Republike Slovenije v zemljiško knjigo vpiše. ZSKZ namreč ne omogoča avtomatičnega vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo kot nekateri drugi privatizacijski zakoni, temveč je potrebno izkazati zemljiškoknjižno stanje in namensko rabo zemljišč na dan 11. 3. 1993 ter predložiti bodisi pogodbo z vknjiženim lastnikom bodisi sodno odločbo o ugotovitvi lastninske pravice. Gre za več sto tisoč parcel, zato so postopki dolgotrajni in so še v teku. 

Družba Alpinum je s sklicevanjem na zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, ki glede na namensko rabo zemljišč ne predstavlja primerne pravne podlage, sama vpisala lastninsko pravico v zemljiško knjigo, pri čemer je šlo za pravno nepravilen vpis, poudarjajo na Skladu.

Tam so informacije in potrdila, da so bile obravnavane nepremičnine na dan 11. marec 1993 kmetijska zemljišča in gozdovi, pridobili v letu 2022 od občine Bohinj. 

Ne zaupajte zemljiški knjigi niti pravnim mnenjem

Poduk zgornje zgodbe je jasen: ko kupujete nepremičnino, sploh, če je ta kmetijska ali gozdna, ne zaupajte stanju v zemljiški knjigi. Kot svetujejo na SKZG, je treba opraviti skrben pravni pregled.

»Ta ne vključuje le vpogleda v zemljiško knjigo, temveč celovit pregled relevantnih dokumentov in veljavne zakonodaje.«

A dodajmo, da vas tudi skrben pregled ne utegne rešiti, kot tudi ni Merlaka:

»Naredili smo skrben pregled z najbolj priznanimi odvetniškimi družbami in vsi javni registri, vse, kar je javno dostopno, kar država lahko da od sebe, vse je bilo tako kot mora biti, nobenega problema nikjer,« je Merlak avgusta 2023 povedal za 24 ur.

Če se pravna razmerja uredijo na način, da postane lastnik omenjenih zemljišč res Sklad –  ali jih bo moral Merlak ponovno kupiti ali pa bodo morala ta zemljišča, glede na to, da gre za državno premoženje, na dražbo?

Na Skladu so odgovorili, da odločitve o upravljanju in gospodarjenju s predmetnimi zemljišči ne bo sprejemal, dokler ne bo zaključen sodni postopek, in vpisana lastninska pravica Republike Slovenije v zemljiško knjigo, če tako odloči sodišče.

»Sklad vse postopke pravnega prometa z nepremičninami vodi skladno z veljavno zakonodajo, med drugim tudi z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.«

Kot smo neuradno izvedeli, Sklad ne prodaja, pač pa zemljišča oddaja v zakupe.