Na Železnicah se bodo škodi zaradi fiktivnih računov težko izognili

Spomnimo. Nekdanji vodilni v odvisnih družbah SŽ (podjetjih Fersped in VV Log) Dean Peršič je lani s svojim podpisom priznal, da je podjetjema Grantran in avtoprevozništvo Anton Grandovec priznaval terjatve za storitve, ki niso bile opravljene. Te terjatve sta potem Anton Grandovec in njegova partnerka Martina Zrnec prodala faktoring družbam. V vmesnem času se je razkrilo, da naj bi bile terjatve fiktivne, zato faktoring družbe zdaj ne morejo do denarja oziroma bodo tega od podjetij Fersped in VV Log zahtevale v sodnem boju.

Slovenskim železnicam torej iz tega naslova res še ni nastala finančna škoda, jim pa bo, če bodo faktoring družbe s svojimi zahtevki uspele na sodišču oziroma že prej, če bodo te fiktivne terjatve morali upoštevati v svojih bilancah že zdaj. K temu pa bi jih lahko pozvali revizorji. 

Deloitte prečesava bilance Železnic 

Po naših informacijah revizijska hiša Deloitte pravkar opravlja zunanjo revizijo na Železnicah in kot smo uspeli izvedeli, naj bi za priznane fiktivne terjatve revizorji res predlagali slabitve bilanc. V kolikor se vodstvo Železnic s tem ne bi strinjalo, pa bi revizorji lahko v tem delu izdali mnenje s pridržkom.

Na Slovenskih železnicah nam te informacije zaradi narave poslovne skrivnosti niso potrdili, komentarja so se vzdržali tudi v  revizijski hiši Deloitte:

»Kot pooblaščena revizijska družba delujemo v skladu z najvišjimi strokovnimi in etičnimi standardi ter smo zavezani strogim pravilom zaupnosti, zato konkretnih informacij v zvezi s posameznimi strankami ali primeri, ki jih obravnavamo v okviru pogodbenega razmerja, ne moremo razkrivati niti komentirati.«

Kaj pa mora narediti oziroma lahko naredi revizijska družba v primerih, ko pri revidiranju bilanc podjetja ugotovi, da je prišlo do potrjevanja računov, ki nimajo osnove v opravljeni storitvi? Ali mora vztrajati pri slabitvah, je možno zgolj dati mnenje s pridržkom ali pa lahko tako stvar spregleda do odločitve sodišč?

Revizorji ne morejo spregledati fiktivnih računov

Na Slovenskem inštitutu za revizijo (SIR) so v zvezi s tem podali splošen odgovor, pri čemer so poudarili, da se revizijske družbe o vseh izvedenih postopkih in ukrepih odločajo na podlagi informacije, ki so jim na voljo v konkretnih okoliščinah.

Če torej revizor sam pridobi nedvoumne revizijske dokaze, neodvisno od potrjevanja računov, da storitev ni bila opravljena, in o tem ne dvomi, potem bo po mnenju Slovenskega inštituta za revizijo od poslovodstva družbe zahteval, da se terjatev (ali pri kupcu obveznost), ki je nastala na podlagi neobstoječega poslovnega dogodka, odpravi (prizna račun op.p.), pri čemer bo tudi presojal, ali so take vknjižbe v poslovne knjige posledica prevare.

»Če poslovodstvo kljub temu ne bo želelo popraviti računovodskih izkazov in je znesek po presoji revizorja pomemben, bo v zvezi s tem prilagodil svoje poročilo o revidiranih računovodskih izkazih, pri čemer bo pojasnil, da v zvezi z opravljeno storitvijo ni mogel pridobiti zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov, da je bila storitev dejansko opravljena ter da bo v zvezi z njo potekal tudi sodni spor.«

Če obstaja dvom o opravljeni storitvi, so slabitve realnost

Če pa je revizor na podlagi nepotrjenega računa prišel do informacije o tem, da storitev ni bila opravljena deloma ali v celoti, torej da med strankama obstaja dvom o ustrezni izpolnitvi dogovorjenega, zaradi česar bo/je sprožen tudi sodni spor, ter nima drugih dokazov ali informacij, ki bi nedvoumno potrjevali dejstvo, da storitev ni bila opravljena, bo od poslovodstva zahteval, da take terjatve izkaže v poslovnih knjigah kot sporne, ter od poslovodstva in pravnih strokovnjakov ter odvetnikov, ki sodelujejo v sodnem sporu in zastopajo naročnika, zahteval, da ocenijo verjetnost izida sodnega spora.

»Na tej podlagi se bodo odločali tudi o primernosti slabitev izkazanih terjatev.«

V primeru, da se z ukrepi poslovodstva in ocenami glede izida spora revizor ne bi strinjal, ter so po njegovi oceni vplivi na pravilnost računovodskih izkazov pomembni, bo v zvezi s tem prilagodil poročilo o revidiranih računovodskih izkazih, so še povedali na SIR.

Ob tem so poudarili, da zgoraj opisani ukrepi revizijske družbe predstavljajo splošne odzive na opisana stanja, da pa konkretne informacije v konkretnih okoliščinah lahko privedejo še do drugih ali dodatnih revizijskih postopkov ter sklepov, še posebej, če so zaznani sumi prevar.

Večurni sestanek z Grandovcem 

Po medijskih objavah na temo fiktivnih dolgov so se v SŽ odločili prekiniti sodelovanje s podjetji Antona Grandovca oziroma njegove partnerke. Sodelovanje naj bi prekinili prav na dan oddaje Tarča, pri čemer po besedah Grandovca ni bil spoštovan polletni odpovedni rok. 

Odvetnik SŽ Uroš Ilić iz Odvetniške družbe Ilić naj bi bil pred nedavnim z Grandovcem na večurnem sestanku. O čem sta govorila, ni znano, naj bi pa imel Grandovec do Ferspeda še določene neporavnane račune. Ilić se na naša vprašanja ni odzval, na SŽ pa so se zaradi interesa preiskave zavili v molk. 

Zaprosili smo jih še, naj nam posredujejo forenzično analizo, ki jo je Odvetniška družba Ilić opravila glede domnevno spornih poslov in priznavanja fiktivnih dolgov, in so jo imeli na mizi nadzorniki, a je nismo prejeli: 

»Poročilo o preiskavi določenih poslov, po katerem sprašujete, predstavlja poslovno skrivnost in je ne moremo posredovati medijem,« so nas zavrnili na železnicah. 

Podatke bomo tako skušali pridobiti prek Informacijske pooblaščenke.