Bremena projekta bo nosilo ozko lokalno okolje. Foto: Žiga Živulović jr./F. A. BOBO
Načrtovana železniška proga med Ljubljano in Naklim kar čez dvorišča zasebnih zemljišč
Nova proga bi koristila predvsem večji pretočnosti prometa, tovornemu prometu in dnevnim migrantom, račun pa bi plačali lastniki kmetijskih zemljišč, po katerih teče trasa in okoliški prebivalci.
Nadgradnja gorenjske železnice je že dolgo v načrtih. Zdaj bo država ponovno skušala sprejeti državni prostorski načrt za drugi tir med Ljubljano in Kranjem. Ambicije so visoke: tovorna postaja, viadukt, dva predora, dva pokrita vkopa, štirje mostovi, šestnajst podhodov ter 28 podvozov in nadvozov. Bodo okoliški prebivalci ta poseg dopustili?
Ministrstvo za okolje in prostor je sredi avgusta ponovno objavilo predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo, ki bo potekala čez pet občin. Prvotni predlog so namreč spremenili na podlagi pripomb, ki so jih prejeli leta 2024.
Odsek Ljubljana-Kranj je zelo pomemben za prevoz tovora in potniški promet (dnevne selitve potnikov). Treba je povečati zmogljivost proge in jo nadgraditi za večjo kakovost storitev. Nadgraditi jo je treba za hitrosti do 160 km/h za potniški in do 100 km/h za tovorni promet, izhaja iz načrta.
Na odseku postaj Šiška in na regionalni progi Kranj–Naklo bo hitrost vlakov manjša.
Po predlagani uredbi bi odseka proge med Ljubljano in Naklim v dolžini 29,2 kilometra ter Naklim in Kranjem v dolžini 4,7 kilometra dogradili z drugim tirom. Od obstoječega bi se odmaknila pri regionalni cesti Stanežiče–Jeprca ter potekala v novem pokritem vkopu in predoru Medno proti Medvodam, kjer bi se priključila že vzpostavljeni trasi. Nato bi se od nje spet oddaljila v vkopu Svetje ter novem predoru Labore.
Potovalni časi naj bi se na odseku Ljubljana-Kranj skrajšali od obstoječega za približno tri do štiri minute in pol pri lahkih potniških vlakih, dobrih šest minut pri regionalnih in slabih petih minut pri mednarodnih vlakih. Na celotnem odseku Ljubljana-Kranj-Jesenice pa je cilj, da bi z dodatno optimizacijo trase skrajšali potovalni čas od deset do petnajst minut, kaže elaborat optimizacij za doseganje višjih hitrosti ter spremembe rešitev po javni razgrnitvi leta 2024, ki je nastal julija letos.
Do postaje z avtom ali kolesom
Nadgradili bi številna postajališča in postaje. Med slednjimi bi v Medvodah pridobili parkirišče P+R za 50 avtomobilov in tehnološki objekt s prometno pisarno. V Škofji Loki bi prenovili železniško skladišče ter ji dodali tehnološki objekt s prometno pisarno in dve parkirišči P+R za 140 vozil z možnostjo širitve za dodatnih 200.
Postajo Kranj bi preoblikovali v potniški center, uredili večnamensko postajno dvorano in poslovne prostore ter zgradili tehnološki objekt s prometno pisarno in poslovni objekt s trgovskimi, gostinskimi, garažnimi, upravnimi in storitvenimi dejavnostmi; njegova velikost bo največ 85 krat 18 metrov.
Vzpostavili bi še novo avtobusno postajo z devetnajstimi terminali, dvemi parkirišči za 140 koles in dvemi parkirišči P+R za skupaj 165 avtomobilov ter možnostjo širitve za dodatnih 300.
Za naseljem Struževo je načrtovan odcep, ki omogoča potencialno navezavo proge proti letališču Jožeta Pučnika; kar pa ni del trenutnega državnega prostorskega načrta.
Na novo bi zgradili postajališči Struževo in Stanežiče, ki bi nadomestilo tistega v Mednem. Prestavili bi postajališče Reteče, ki bi pridobilo parkirišče P+R za vsaj 50 vozil. Na območju tamkajšnje industrijske cone bi zgradili tovorno postajo Naklo (sprva so jo nameravali na Polici) ter novo železniško postajo na območju obstoječe, ki bi jo opremili z dvema parkiriščema P+R za 85 vozil.
Večina postajališč bi pridobila parkirišče za vsaj 20 koles, ponekod tudi možnost njihove izposoje.
Ob postajah sicer nameravajo postaviti sprejemnice in paviljone s čakalnicami, klopmi, kartomati in parkomati, sanitarijami in prostori za shranjevanje prtljage.
Veliko novosti, a tudi ogromno rušenja
Na progi načrtujejo gradnjo predorov in pokritih vkopov.
V Mednem bodo uredili enocevni dvotirni predor v dolžini 875 metrov, vsega skupaj z vkopom pa 2277 metrov, v Laborah enocevni dvotirni predor v dolžini 2105 metrov, v Stanežičah pokriti vkop v dolžini 300 metrov, ki bo območje povezoval z Jeprco in v Svetju enocevni dvotirni pokriti vkop v dolžini 1195 metrov.
Pokriti vkop je cestni objekt, ki se predvidi zaradi ohranitve zemljišč, zaščite pred hrupom ali zaradi prehoda živali.
Prevideni so tudi mostovi, in sicer: Mavelščica (17 metrov), čez Soro (73 metrov), Žabnica (15 metrov), čez Savo (195 metrov za vzporedna tira ter brv za pešce in kolesarje) in viadukt Mavelščica (14 metrov), šestnajst podhodov ter 28 nadvozov in podvozov.
Elaborat navaja:
"Proga poteka skozi prostorsko omejena gosto poseljena območja, pogosto v neposredni bližini poselitve, kar omejuje možnosti za enostavno nadgradnjo znotraj obstoječega koridorja. Mestoma dvotirnosti ni možno doseči brez odstranitve številnih objektov v strnjenih naseljih kot npr. Medno, Reteče in obe Senici."
Zato tako nameravajo na območju gradnje odstraniti 35 stanovanjskih in 26 nestanovanjskih objektov (poslovnih, gospodarskih, inženirskih), od tega CNG polnilnico LPP, dva podhoda, skupino proizvodnih objektov, železniško postajo, športno igrišče ter 149 pomožnih objektov. Večino v Šiški, Šentvidu in Kranju.
Civilne iniciative kritične
V civilni družbi so kritični zlasti do trase, ki so jo navkljub njihovemu nasprotovanju, obdržali skozi Stanežiče, Medno in Medvode ter do povečanja pokritega vkopa.
Spremenjena ureditev ima neposredne posledice za obstoječo pozidavo. Na območju podaljšanega pokritega vkopa v Stanežičah je predvidena odstranitev petih hiš. Gre za eno najtežjih neposrednih posledic spremenjenega predloga za lokalne prebivalce, poudarjajo v iniciativi Okolju prijazen tir.
Skrbi jih še preoblikovanje reliefa v Stanežičah, saj se bo terasa dvignila za približno osem metrov nad današnjo višino. Zato se jim že lep čas poraja vprašanje, ali je tako obsežen poseg v Stanežiče in Medno res potreben in ekonomsko upravičen oziroma ali bi bilo mogoče železnico nadgraditi z bistveno manjšimi posegi v prostor, naravo in naselja.
»Gre namreč za nepovraten poseg v kmetijska in gozdna zemljišča, opozarjajo. «
Medtem si civilna iniciativa Občanom in okolju prijazna železnica prizadeva, da bi obstoječa proga postala primestna železnica. Za mednarodni in tovorni promet pa bi zgradili novo, ki bi potekala vzporedno z avtocesto.
Da je treba na kmetijska zemljišča v Stanežičah, Medvodah, Sorškem polju in Kranju posegati v najmanjši možni meri, izhaja tudi iz že omenjenega elaborata. Prav tako izpostavlja, da niti nova proga ne bo zmogla konkurirati potovalnim časom osebnim avtomobilom.
Prihodnji teden bodo na sporedu javne predstavitve načrtov – v torek za območje Kranja, Škofje Loke in Naklo, v sredo pa za Ljubljano in Medvode. Javna objava se bo zaključila 25. septembra. Nato bo sledila priprava končnega predloga DPN, pridobivanje mnenj pristojnih za urejanje prostora, na koncu pa bo uredbo sprejela vlada.
