Nafti šok: vračajo se časi nekdanje SFRJ, celo vikend izleti bodo postali luksuz

Po začetku napada ZDA in Izraela na Iran so cene nafte na svetovnih borzah poskočile, cene na bencinskih črpalkah pa posledično tudi. Slovenija je uvedla količinske omejitve pri točenju na bencinskih črpalkah, vlada pa je znižala dajatve na goriva. Ekonomisti so ob tem že začeli opozarjati na posledice največjega naftnega šoka v zgodovini, sosednja hrvaška vlada na primer je ta teden sprejela že deseti protikrizni paket ukrepov, vreden skoraj pol milijarde evrov.

Sedanji naftni šok naj bi bil največji v zgodovini – večji kot kombinacija šokov v letih 1979 in 2022. Tudi če bi jutri dobili mirovni sporazum med ZDA in Iranom ter odprtje Hormuške ožine, bi trajalo še najmanj tri do štiri mesece, preden bi se naftni trg spet normaliziral.

Cene nafte naj bi ne glede na to ostale povišane  – po nekaterih ocenah kar za eno tretjino višje kot pred vojno.

Na Hrvaškem so se odločili tudi za 7-odstotno zmanjšanje trošenja ministrstev. Njihov minister za finance je ob tem poudaril, da za zdaj plače, pokojnine in socialne pravice ostajajo nespremenjene, a dodal, da ni mogoče zagotoviti, da do znižanja pravic ne bo prišlo, če bo vojna na Bližnjem vzhodu trajala dlje.

Evropa že aprila brez goriva?

»Zaradi poglabljanja krize na Bližnjem vzhodu bi lahko Evropi že prihodnji mesec grozilo pomanjkanje goriva,« je opozoril glavni izvršni direktor Shella Wael Sawan. Svetovno pomanjkanje nafte in plina je dele Azije že prisililo k zmanjšanju porabe energije, posledice pa se bodo po njegovem mnenju v nekaj dneh razširile na Zahod.

Hrvaški mediji že ugibajo, ali se bomo vrnili v čase nekdanje SFRJ, ko smo imeli na primer bencinske bone in so v Beogradu določili dneve, ob katerih so lahko vozili lastniki avtomobiliov s parnimi registrskimi številkami in dneve, ko so lahko vozili tisti z neparnimi.

Slovenska politika se medtem ukvarja predvsem s sestavljanjem nove vlade, z nujnimi ukrepi po ocenah ekonomistov pa zamuja.

V četrtek se je sicer sešel Svet za nacionalno varnost in poudaril pomen pravočasnega opozarjanja na tveganja, ki bi lahko ogrozila stabilnost oskrbe in delovanje Slovenije. Kakšni ukrepi bi bili lahko sprejeti? Vlada lahko v primeru pomanjkanja naftnih derivatov na primer določi prednostne uporabnike, med njimi so civilna zaščita, policija in druge nujne službe ter elektrarne, ki potrebujejo gorivo za delovanje naprav. Med ukrepi so lahko tudi priporočila za delo od doma in uporabo javnega prevoza, do hujših omejitev, kot je omejitev vožnje po sistemu par/nepar registrske številke, ki smo jo poznali v času nekdanje SFRJ. 

Ekonomist in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože P. Damijan je v podkastu Info360 opozoril na dejstvo, da je pred zaprtjem Hormuške ožine, torej pred napadom na Iran, dnevno plulo skozi ožino 150 do 160 tankerjev, to pomeni 20 milijonov sodčkov na dan, zdaj pa jo prečka le nekaj posameznih na dan.

Manjkajo milijoni sodčkov nafte, kar je vplivalo na zmanjševanje zalog pri distributerjih, v rafinerijah, v nekaterih državah so morali že začeti sproščati blagovne rezerve, da so pomagali distributerjem pri dobavi. Ta šok bo imel dolgotrajne učinke, saj bo treba zaloge napolniti nazaj in to po višjih cenah.

Prvi šok je manjša ponudba, drugi pa višje cene

Jasno je, da bo treba spremeniti naše vsakodnevne navade, napoveduje Jože P. Damijan.

Se je vlada Roberta Goloba na dogajanje pravilno odzvala? Prepričan je, da ne, napak je bilo kar nekaj, napačna je bila zamejitev cen tudi za tranzitni promet, pa tudi napačna komunikacija oziroma napovedovanje visoke podražitve, s čemer je vlada povzročila naval na bencinske črpalke.

Slovenija je trenutno v zelo slabem položaju v primerjavi z drugimi državami, ker nimamo polno operativne vlade kot druge države, kjer so se že v temelju naftne krize lotili nekoliko drugače. Tak primer je Hrvaška.

Šok je po mnenju profesorja treba reševati najprej pri izvoru, torej v cenah energije, preden se ta šok prelije v splošno rast cen oziroma inflacijo. Dražja goriva bodo povišala stroške transporta, kar vodi v višje cene izdelkov v trgovinah, podražitve v gradbenem sektorju, pridelave v kmetijstvu ...

K manjši porabi lahko pripomore tudi prebivalstvo s spremenjenim načinom življenja in morda se bodo res uresničile napovedi, da se bomo morali odpovedovati potovanjem, celo vikend izletom na morje. Izpad zasebne porabe bo morala nadomestiti država, ki pa je zaradi velike radodarnosti Golobove koalicije pri ukrepanju omejena. Vlada je namreč v zadnjih štirih letih izdatno povečala javno porabo, to pa zmanjšuje možnost aktivnega posredovanja države ob naftnem šoku. To pa lahko dodatno vpliva na manjšo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki se je za časa Golobove vlada znižala na najnižjo raven v zadnjih petih letih.

Pred tednom dni smo imeli državnozborske volitve. Kako ocenjuje delo prve vlade Roberta Goloba?

»Ta vlade je bila izjemno protirazvojna in zelo razdelitveno usmerjena, niso se ukvarjali s spodbujanjem razvoja in blaginje, ampak so predvsem prerazdeljevali obstoječe in najraje razdeljevali denar drugih. V vladi ni bilo strokovnjakov.«

Kakšno vlado bi potrebovala Slovenija? »Vsekakor ne takšne, ki bi bila tako enostranska in levo populistična, kot je bila Golobova,«​ je prepričan Jože P. Damijan.

Kako so programsko kompatibilne stranke, o katerih se ugiba, da bi lahko bile del druge Golobove vlade, torej NSi in Demokrati? Do kod v višave lahko gredo cene nafte, ali razmere res spominjajo na razmere pred razpadom SFRJ in Sovjetske zveze? Se bodo trenja znotraj EU zaradi pomanjkanja energentov povečala in kako nevarno je to?

Prisluhnite podkastu Info360, ki ga je tokrat vodila novinarka Suzana Kos.