
Finančni minister Klemen Boštjančič je pripravil sveženj davčnih sprememb, ki ne odpravljajo dejanske težave sistema normirancev. V SD pol leta od uveljavitve zakonodaje zaradi nezadovoljstva pripravljajo njene spremembe. Foto: STA in fotomontaža Info360.si
Najvišje uvrščeni normirani podjetnik je imel lani več kot pet milijonov evrov prometa
Občutno povečanje tistih, ki presegajo mejo za normirane odhodke. Zakaj se država raje ne "loti" teh posameznikov?
Po najnovejših podatkih finančne uprave se je lani število normiranih podjetnikov povečalo za skoraj 3400, država pa jim je obračunala za 14 milijonov evrov več davka kot leto poprej. Občutno se je povečalo tudi število tistih, ki so presegli mejo 100 tisoč evrov, to je prag za odmero normiranih odhodkov. Državni zbor je sicer lani sprejel novo zakonodajo, a tudi te spremembe ne odpravljajo ključne težave; to je izkoriščanje sistema tistih, ki močno presegajo mejo 100 tisoč evrov prihodkov. Koalicijska stranka SD pol leta po uveljavitvi nove zakonodaje ugotavlja, da so povzročili veliko nezadovoljstva. Kaj predlagajo?
V letu 2025 so v Sloveniji začele veljati nove davčne spremembe. Državni zbor je decembra lani potrdil novelo šestih davčnih zakonov, s katerimi je vlada napovedala dvig konkurenčnosti gospodarstva, med njimi tudi spremembe za normirane podjetnike.
Iz leta v leto več normiranih podjetnikov
V Sloveniji je bilo po podatkih Finančne uprave RS (FURS) v letu 2024 89.152 normiranih podjetnikov ali 3177 več kot v letu 2023. Država je obračunala skoraj 172 milijonov evrov davkov ali za 14,2 milijona evrov več kot leto poprej.
Normirancev je torej iz leta v leto več, prav tako je vse več tudi tistih, ki začrtano mejo prekoračuje. Vlada Roberta Goloba je sicer z novim letom znižala mejo, do katere je priznanih 80 odstotkov normiranih odhodkov, iz sedanjih 100 tisoč evrov na 60 tisoč prihodkov na leto. Pri popoldanskih normirancih pa se je ta meja znižala s 50 tisoč na 30 tisoč evrov na leto.
V letu 2025 še velja prehodni režim – normiranci lahko ostanejo v sistemu, če povprečni prihodki iz let 2023 in 2024 ne presegajo 150.000 €. Od leta 2026 dalje pa bo za obstanek v sistemu ključen dohodek, dosežen v koledarskem letu 2025: polni normiranec izstopi, če preseže 60.000 €, popoldanski pa, če preseže 30.000; izstop je predviden v naslednjem letu.
Vse več je podjetnikov, ki presegajo mejo
Podatki finančne uprave za lani kažejo, da je 2161 podjetnikov prekoračilo mejo 100 tisoč evrov, kar je 279 več kot leto poprej. Največ posameznikov je sicer tistih, ki so v enem letu ustvarili do 10 tisoč evrov prihodkov; teh je 27.491. Celotna tabela prihodkovnih razredov normirancev se nahaja na koncu članka.
Zavezanec fizična oseba z dejavnostjo (ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov), ki je imel v letu 2024 najvišje prihodke, je dosegel 5.233.455,64 evra prihodkov, priznanih mu je bilo 60.000 evrov normiranih odhodkov, od razlike pa je plačal davek po stopnji 20%, in sicer v višini 1.034.691,13 evra.
Ker je obdavčitev normiranega podjetnika ugodnejša, se za to rešitev očitno odloča vse več posameznikov, saj se jim to tudi izplača.
Pokažimo na primeru podjetnika, ki je lani dosegel največ prometa.
Normirani podjetnik, ki je lani imel 5.233.455,64 evrov prihodkov, je moral do 30. aprila plačati 1.034.691,13 davka. Če pa bi bil isti podjetnik obdavčen po sistemu dejanskih odhodkov in bi imel denimo na primer 60 tisoč odhodkov, bi moral do 30. aprila plačati 2.572.802,22 davka.
Prihodki | Izračun davka | |
Normirani podjetnik | 5.233.455,64 | 1.034.691,13 |
s.p. oz. druge pravne osebe | 5.233.455,64 | 2.572.802,22 |
Vir: Izračun podjetja Elimeta, poslovne storitve d.o.o.
Povedano drugače, kot normirani podjetnik bo plačal več kot DVAKRAT MANJ davka, kot bi v primeru, če bi bil obdavčen po dejanskih odhodkih. Tako so namreč obdavčeni samostojni podjetniki in druge pravne osebe.
Pozor: izračun je hipotetičen in je namenjen ponazoritvi razlike v davčni obremenitvi. Znesek odhodkov je bil arbitrarno izbran in ne temelji na dejanskih podatkih. Prav tako niso upoštevane druge davčne možnosti (splošna in posebna olajšava, olajšava za investicije ipd.), ki bi lahko vplivale na končni znesek davčne obveznosti. Nujno je poudariti, da je sistem normiranih podjetnikov namenjen prav tistim, ki nimajo veliko stroškov. Sem uvrščamo na primer storitvene dejavnosti.
Tudi nova zakonodaja ne odpravlja "izkoriščanja" sistema
Večina normiranih podjetnikov sistema ne izkorišča, kažejo številke, pač pa se drži zakonskih omejitev. A nova zakonodaja bo prizadela vse, pri čemer pa ne bo odpravila ključne težave, to je izrazite prekoračitve praga normiranih odhodkov. Normirani podjetnik, ki preseže dovoljeno mejo, namreč šele v naslednjem letu izpade iz sistema. In če v novem letu ustanovi novo podjetje, lahko ponovno izkoristi sistem.
To »izkoriščanje« sistema bi lahko delno odpravili z umestitvijo dohodka normiranca v letno dohodnino, čeprav bi bil to izjemno nepopularen ukrep, za Info360 pojasnjuje dr. Jernej Podlipnik, davčni in pravni svetovalec, ki je prepričan, da normiranci ne bi smeli biti manj obdavčeni:
»Generalno sem do sistema normirancev, ki ga imamo uvedenega že nekaj let, s strokovnega vidika kritičen, pa čeprav sem tudi sam del njega. Ideja normirancev je v administrativni poenostavitvi. To pomeni, da bi izhodišče za zakonske rešitve moralo biti v tem, da zavezanci generalno z vstopom v ta sistem ne plačajo manj davka kot ostali, ki niso del sistema (osebe, ki opravljajo dejavnost na podlagi dejanskih stroškov), ampak da je njihovo administrativno breme manjše,« komentira zdajšnji sistem dr. Jernej Podlipnik.
Za prenovo sistema normirancev bi bilo nujno najprej opraviti temeljito analizo in ugotoviti, koliko ima v povprečju dejanskih stroškov s svojo dejavnostjo posamezna fizična oseba in koliko drugih znižanj lahko uveljavlja, potem pa oblikovati sistem, ki bo te podatke čim bolje upošteval, še zaključi Podlipnik.
SD: pripravljamo predlog, ki bi za nekatere znova dvignil prag
A politika ima v mislih drugačno rešitev. Iz stranke SD so za Info360 sporočili, da so zaznali nezadovoljstvo nad novo davčno zakonodajo, ki so jo lani sprejeli v državnem zboru, prav v zvezi z mejo za normirane podjetnike:
»Pripravljamo predlog, ki bi upošteval posebnosti raziskovalcev, športnikov in uprizoritvenih umetnikov, saj so to poklici, kjer so stroški dela visoki, prihodki pa pogosto neredni. Po našem predlogu bi imeli ti upravičenci višji prag za vključitev v sistem in višji odstotek priznanih normiranih odhodkov, kar pomeni nižjo dejansko davčno obremenitev. Vzporedno predlagamo tudi uvedbo mikro-pavšalnega sistema za tiste z najnižjimi prihodki, kar bi zmanjšalo administrativna bremena in spodbudilo formalizacijo dela – kar je skladno tudi z evropskimi cilji.«
Ob tem dodajajo, da se o konkretnih predlogih pogovarjajo znotraj stranke in v sodelovanju s partnerji v vladi. Če bo interes, pa bodo predlog predstavili tudi širše.
Prihodkovnih razredih normiranih podjetnikov (za leto 2024 po stanju na dan 5.6.2025):
OD |
DO |
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
- € |
10.000 € |
21.892 |
24.785 |
23.597 |
24.821 |
26.157 |
27.491 |
10.000 € |
20.000 € |
11.989 |
13.222 |
13.623 |
14.515 |
16.668 |
17.649 |
20.000 € |
30.000 € |
8.062 |
8.883 |
10.015 |
11.217 |
11.532 |
12.129 |
30.000 € |
40.000 € |
5.929 |
6.216 |
7.278 |
8.426 |
8.793 |
9.162 |
40.000 € |
50.000 € |
6.818 |
6.346 |
8.696 |
11.318 |
10.908 |
11.751 |
50.000 € |
60.000 € |
1.431 |
1.477 |
2.021 |
2.147 |
2.648 |
2.934 |
60.000 € |
70.000 € |
980 |
1.025 |
1.360 |
1.689 |
1.782 |
2.020 |
70.000 € |
80.000 € |
766 |
793 |
992 |
1.377 |
1.403 |
1.533 |
80.000 € |
90.000 € |
598 |
611 |
862 |
1026 |
1035 |
1.108 |
90.000 € |
100.000 € |
849 |
708 |
1.044 |
1.514 |
1.241 |
1.214 |
nad 100.000 € |
- € |
969 |
944 |
1.501 |
1.983 |
1.882 |
2.161 |
Skupaj vsi: |
60.283 |
65.010 |
70.989 |
80.033 |
84.049 |
89.152 |
Vir: Finančna uprava RS; 5.6.2025