»Nova metodologija znatno omejuje naše možnosti za uvajanje trajnostnih tehnologij,« opozarjajo v Steklarni Hrastnik. Foto: Canva
Omrežnine dušijo slovensko industrijo: porabijo manj, plačajo več
Energetsko intenzivna podjetja v Sloveniji za elektriko plačujejo za petino več od evropskega povprečja.
Nov način obračunavanja omrežnin je močno prizadel energetsko intenzivna podjetja v Sloveniji. Kljub temu da so z ukrepi porabo električne energije zmanjšali, so se stroški zaradi omrežnin v Skupini SIJ in Steklarni Hrasnik zvišali. Resorno ministrstvo pa med tem še vedno preučuje možne ukrepe za pomoč industriji.
Na gospodarski zbornici Slovenije in energetski zbornici Slovenije ugotavljajo, da energetsko intenzivna podjetja za elektriko plačujejo za petino več od evropskega povprečja. Večina je bila zato prisiljena močno racionalizirati poslovanje, tudi z zmanjšanjem ali ukinitvijo sponzorskih pogodb partnerskim organizacijam, ponekod pa so bila že nujna odpuščanja.
»Evropsko jeklarstvo in druge industrije se že dalj časa soočamo z oteženimi poslovnimi okoliščinami: industrijo bremenijo visoki stroški energentov, ki pomembno vplivajo na konkurenčnost,« pojasnjujejo v Skupini SIJ.
Slovenska podjetja na ukrepe še čakajo
Cene energije in dodatne dajatve v Evropi jih postavljajo v izrazito slabši položaj. Ugotavljajo, da na področju energije akcijski načrt predvideva olajšanje dostopa do cenovno ugodne energije in da medtem ko nekatere države EU z ukrepi za gospodarstvo že blažijo visoke cene električne energije, v Sloveniji na te ukrepe še čakamo.
Med ukrepi, ki so jih nekatere države EU že sprejele, so zgornja omejitev cen elektrike ali plina za industrijske porabnike, davčne olajšave in finančno pomoč v različnih oblikah. »Ne pričakujemo različnih oblik pomoči, želimo si le primerljive pogoje vsaj na ravni EU,« pravijo v Skupini SIJ.
»Po energetski krizi leta 2022 so se cene energentov sicer umirile, vendar so na vsaj dva do trikrat višji ravni kot pred krizo. V letu 2024 je delež stroškov energentov v prihodkih Skupine SIJ znašal 10,1 odstotka oz. 106,7 milijona evrov, novi tarifni sistem omrežnin v Sloveniji pa je še dodatno povišal stroške za energente. Evropske proizvajalce bremenijo tudi stroški emisijskih kuponov,« pojasnijo.
Zaradi zaostrenih poslovnih okoliščin v Skupini SIJ že dlje časa izvajajo ukrepe za optimizacijo poslovanja.
Med temi je zmanjšanje nenujnih stroškov, zaustavitev ali zamik vseh naložb, ki niso strateške in ne prinašajo takojšnjih učinkov, v krovni družbi SIJ d. d. so zmanjšali tudi število zaposlenih za nekaj manj kot tretjino – oziroma 34 zaposlenih.
Če ne bi zmanjšali porabe, bi stroški poleteli v nebo
Nov sistem obračunavanja omrežnin in obračunavanje električne energije je zelo pomembno vplivalo tudi na poslovanje Steklarne Hrastnik. Kljub zmanjšani porabi so se stroški električne energije od novembra 2024 dvignili za okoli 30 odstotkov. Ocenjujejo, da bi bili ob porabi iz leta 2022 ali 2023 stroški višji za skoraj 50-odstotkov.
»Nova metodologija tako znatno omejuje naše možnosti za energetski prehod in uvajanje trajnostnih tehnologij.«
Ukrepe so usmerili v prilagajanje dejanskemu stanju odjema elektrike po posameznih časovnih blokih. V steklarni že vrsto let intenzivno vlagajo v energetsko učinkovitost in zmanjševanje ogljičnega odtisa. »Eden od pomembnih korakov je bila postavitev prve hibridne peči v letu 2023, s katero lahko povečamo delež porabe električne energije na račun zmanjšanja porabe zemeljskega plina.
Vendar nas novi sistem omrežnin – zaradi znatno višjih končnih stroškov električne energije – ovira pri nadaljnji elektrifikaciji proizvodnje in nas ironično sili v večjo uporabo fosilnih goriv. To je v nasprotju z nacionalnimi in evropskimi cilji zelenega prehoda.«
V Steklarni Hrastnik so tako včeraj sporočili, da so zaradi pomanjkanja naročil ugasnili peč Vitrum. Ena od dveh peči bo tako stala vse leto, v začetku prihodnjega leta pa se bodo na podlagi naročil odločili o ponovnem zagonu.
V Steklarni Hrastnik odpuščanj sicer ne načrtujejo, vendar menijo, da bodo srednjeročno takšni sistemski ukrepi ogrozili konkurenčnost energetsko intenzivnih podjetij, ki delujejo neprekinjeno vse dni v letu in nimajo enakih možnosti prilagajanja kot gospodinjstva.
UKC spremlja porabo na 15-minutne intervale
Večje stroške, čeprav ob manjši porabi, beležijo zaradi omrežnin tudi v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.
»V povprečju so stroški za omrežnino v obdobju od novembra 2024 narasli za 128 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupni stroški za električno energijo (elektrika + omrežnina) pa so se znižali za 21 odstotkov lanskih, predvsem zaradi nižje cene električne energije. Skupni stroški električne energije so tako v primerjalnem obdobju 2024 -2025 nižji od obdobja 2023-2024,« je pojasnil Jure Dolinar, pomočnik direktorja za investicije in upravljanje s premoženjem UKCL.
Dolinar pojasnjuje, da UKCL spremlja porabo električne energije v 15-minutnih intervalih in na podlagi tega optimizira obračunske moči po časovnih blokih. Na podlagi preteklih obremenitev so optimizirali vrednosti glede na dejanske vrhove (špice) porabe in tako zmanjšali zakupljene moči, kar je pripomoglo k boljši ekonomiki porabe in preprečevanju dodatnih stroškov zaradi prekoračitve moči.
Pristojno ministrstvo pa še preučuje ...
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pod vodstvom Bojana Kumra je oblikovalo delovno skupino z namenom vzpostavitve mehanizma za znižanje stroškov elektrike. Pravijo, da trenutno še vedno preučujejo novi okvir za ukrepe državne pomoči industriji, ki ga je Evropska komisija sprejela v okviru dogovora o čisti industriji.
»Gre za vsebinsko zahteven dokument, katerega presoja in tolmačenje sta v pristojnosti ministrstva za finance, ukrepi za podporo gospodarstvu pa sodijo v pristojnost ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Tudi pri tem okviru bomo, tako kot pri dosedanjih shemah državne pomoči, pristopili konstruktivno in v sodelovanju z vsemi pristojnimi resorji, da oblikujemo rešitve, ki bodo izvedljive in primerne za slovenski prostor.«
